Meni
Logotip Soria NaturalŠt. izdelkov: 0 | Skupaj: 0,00 

Intervju s Cvetko Skale o porodu in dojenju. Kaj skrbi mamice? Kakšna pričakovanja glede dojenja imajo?

“Prva prelomnica je zagotovo prihod domov iz porodnišnice. Ko je mamica prvo noč in dan sama z dojenčkom… ”

Kaj največkrat skrbi mamice? Preberite intervju z gospo  Cvetko Skale, dipl. m.s., univ.dipl.org., IBCLC, predsednico Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije.

Gospa Skale, kaj opažate pri svojem delu z doječimi mamicami? Kakšna pričakovanja glede poroda in dojenja imajo bodoči starši?

Bodoči starši lahko imajo glede poroda in dojenja različna pričakovanja, zagotovo je pa vsem skupno to, da vsi želijo najboljše za svojega otroka in zase. Matere pridejo v porodnišnico z različnim znanjem o dojenju in tudi z različnimi pričakovanji. V t.i. razvitem svetu, tudi v Sloveniji,  razširjene družine niso več pogosta oblika družinskega življenja. V razširjenih družinah so se določena znanja prenašala iz roda v rod. Ker je takšnega načina bivanja pri nas  vedno manj, so se izgubila mnoga znanja, med njimi tudi znanja o dojenju. Mnogokrat se matere prvič srečajo z dojenjem šele v porodnišnici. Morda je ravno zaradi tega dobro, da si pripravijo okvirni načrt, seznam želja tako za porod kot za dojenje.

cvetka-skale

Si pripravijo načrt dojenja že pred porodom in razmišljajo o možnostih kako poiskati pomoč, če dojenje ne bo steklo?

Prav je, da naredijo načrt. Zakaj ne bi razmišljali o načrtu za dojenje? Predvsem pa o tem, kako ravnati v primeru, če se z dojenjem ne izide tako kot predvidevajo in želijo. Če posplošimo, zelo malo otrok je, ki po porodu takoj odprejo usta, sesajo, se najedo in siti spijo tri ure. Treba se je pripraviti na veliko časa, truda, potrpljenja, opazovanja svojega otroka in njegovih potreb ter na prilagajanje njegovim potrebam.

Dobro je, če si starši pri dojenju zastavijo cilje, predvsem o tem, kako dolgo želijo matere dojiti. Vemo, da Svetovna zdravstvena organizacija, Unicef in zdravstveni strokovnjaki, ki podpirajo dojenje, priporočajo izključno dojenje v prvih šestih mesecih, potem pa ob uvajanju goste hrane še naprej. Zgornja meja časovnega okvira dojenja naj bi bila nekje pri otrokovih dveh letih, vendar to zgornjo mejo si po navadi zastavita mama in otrok. Torej, ni najnižje predpisane časovne meje, niti najvišje. Nekje med drugim in tretjim letom pa se večina otrok sama “odstavi”. Pomembni pa so tudi vmesni, tako imenovani kratkoročni cilji, ki si jih ženska postavlja vsak dan sproti. To pomeni, da ob težavah ne odpove, da zna premostiti tiste trenutke, ko dojenje ›ne gre‹ tako kot si je zastavila. In tudi, če pride do težave, da si ženska reče “ok, tudi če ne gre, bom dojila kolikor lahko, nekaj mleka si bom izbrizgala …”. Želim povedati, da ni popolnoma nič narobe, če mama počne karkoli, kar je v dobro njenega otroka.

Podpora in pomoč pri dojenju je izrednega pomena in tega se ljudje res premalo zavedajo. Zlasti morda zaposleni v zdravstvu. Zakaj? Ker v zdravstvu vsak dan govorimo, kako je dojenje pomembno in kako pomagati. Potem pride mama v porodnišnico, rodi in morda je to njen prvi otrok, morda celo edini v življenju. In zanjo je to absolutno najpomembnejši dogodek. Zato si zapomnimo, da kljub temu, da o pomenu dojenja govorimo vsak dan, vsako uro, določeno stvar povemo trikrat ali večkrat:  za vsako mamo je to nekaj novega, zato ji je treba razložiti tako in tolikokrat, da bo razumela in da bo znala to upoštevati in uporabljati v življenju.

V Sloveniji so na voljo različne oblike pomoči pri dojenju. Matere so seznanjene z oblikami in načini pomoči pri dojenju po odpustu iz porodnišnice. Pomoč po odpustu zagotavljajo porodnišnice, ki matere seznanijo s telefonskimi številkami, kamor ji le te lahko pokličejo kadarkoli, nadalje pomagajo patronažne medicinske sestre, v otroškem dispanzerju…Prav tako se lahko obrnejo na Mednarodno pooblaščene svetovalce za laktacijo –IBCLC, seznam je na voljo na spletu (dojenje.org) ter na svetovalke La Leche League Slovenije.

Katere prelomnice so po vaših izkušnjah ključne in pri katerih mamice prehitro odnehajo s trudom, da bi dojile?

Prva prelomnica je zagotovo prihod domov iz porodnišnice. Ko so prvo noč in dan same… Največkrat pa so mamice zaskrbljene zaradi količine mleka, skrbi jih, če otrok dovolj popije pri prsih in kako vedo, da je otrok sit.

Prav tako je pomembno, da vedo, da v določenih obdobjih nastopijo pri otroku zaradi hitre rasti povečane potrebe po hrani. To je nekje v starosti dveh tednov, šest tednov in pri dveh mesecih. Zaradi intenzivne rasti ima takrat otrok večje potrebe po hrani, zaradi tega želi večkrat sesati. Posledica tega je več mleka pri materi, kajti mleko se tvori glede na to, kako pogosto se dojka prazni. Žal vse mamice tega ne vedo in tako so to običajno tudi obdobja, ko lahko otrok prvič prejme dodatek mlečne formule.

dojenje_triplat_soria natural

Kaj jim svetujete?

Poiskati pomoč, obiskati podporno skupino za dojenje. Znanstvo  in  izmenjava  izkušenj  z  drugimi  materami, ki  so  ali  še  dojijo  svoje  otroke,  je  lahko  pomirjajoče  in  v  pomoč.

Katere so najpogostejše zmote, ki jih pri vašem delu z mamicami opažate? Še zasledite dvome  v stilu »ne vem, če je moje mleko dovolj hranljivo« ali »imam premajhne/prevelike prsi in ne bom mogla dojiti« in podobno?

Na žalost je še vedno velikokrat razlog za prenehanje dojenja prepričanje matere ali nekoga iz njene bližine, da nima dovolj mleka oziroma, da njeno mleko ni dovolj hranljivo za njenega otroka. Družba tudi velikokrat dojenja ne dojema kot nekaj povsem naravnega, ne verjamemo v materino mleko. Ne strokovno osebje ne matere same.

Veliko mamic skrbi, če bodo znale novorojenčka pravilno pristaviti k prsim, če so njihove bradavice dobro oblikovane, dojke dovolj velike, če bodo imele dovolj mleka, kaj storiti, če jih bodo imele bolečine v bradavicah ali dojkah… Vsekakor pa je količina mleka najbolj odvisna od števila in dolžine podojev. Kajti, bolj ko se dojka prazni, večja je spodbuda za nadaljnjo tvorbo mleka.

Kaj svetujete glede prehrane doječe mamice? Kakšno prehrano svetujete mamici, katere dojenček ima kolike?

Uravnotežena in zdrava prehrana je v času dojenja ravno tako pomembna kot v nosečnosti in je temelj dobrega počutja in zdravja doječe matere. V bistvu se prehrana doječe matere v ničemer ne razlikuje od prehrane matere, ki ne doji. Doječa mati potrebuje približno le 200 do 500 kcal na dan več kot mati, ki ne doji.

Uživa lahko vso hrano, ki ji diši in ustreza uravnoteženi zdravi prehrani. Samo kadar  dojenček reagira na določeno živilo, bi naj to spremenila, vendar mora biti pozorna in ugotoviti, če je nemir ali jok dojenčka res posledica zaužitega živila. Ali sveže sadje in zelenjava, ki jih zaužije mati, povzročata krče pri dojenih otrocih? Nekatere matere se teh živil izogibajo v želji, da otroci ne bi imeli trebušnih krčev/kolik. Vendar tako početje nima znanstvenih utemeljitev in se odsvetuje tako iz prehranskega kot iz senzoričnega vidika.

Kako je s hujšanjem po porodu? 

Hujšanje takoj po porodu se odsvetuje. Zmerna izguba telesne mase in zmerno zmanjšanje maščobnega tkiva v času dojenja sta normalna in sprejemljiva. Ne priporočajo se shujševalne diete oziroma pretirano hujšanje.

Ogromno praktičnih izkušenj iz področja podpore dojenja imate. Lahko za konec povzamete vaše 3 najbolj uporabne nasvete za doječe mamice?  

  1. Verjeti v »svoje dojke«, da so sposobne ustvariti toliko mleka, kolikor ga potrebuje otrok in verjeti v otroka, da je to sposoben popiti pri dojkah.
  2. Poiskati pomoč, ko jo potrebujejo.
  3. In ne pozabiti, da na svetu ni mlečne formule, ki bi otroku nadomestila vse, kar mu nudi materino mleko, ki ustreza točno določenim potrebam točno določenega otroka.

 

Odgovore pripravila: Cvetka Skale, dipl. m.s., univ.dipl.org., IBCLC, predsednica Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije, zaposlena na Odseku za neonatalno pediatrijo Ginekološko porodniškega oddelka v Splošni bolnišnici Celje

 

Deli na

Sorodni članki