O holesterolu se toliko opozarja, da že beseda zveni nekoliko strašljivo, vendar moramo vedeti, da ima zelo pomembno vlogo pri delovanju našega telesa. Določena količina holesterola je nujna za življenje, prekomerne količine pa povzročajo aterosklerozo in druge srčno-žilne zaplete.
Zakaj potrebujemo holesterol?
Iz holesterola se sintetizirajo spolni hormoni, kortizol in vitamin D. Je pomemben del celične membrane, ki uravnava prepustnost in fluidnost membrane. Pomemben je tudi za tvorbo žolča, ki je shranjen v žolčniku in pomaga prebavljati maščobe in v maščobah topne vitamine A, D, E in K.
Kako holesterol pride v ožilje?
Holesterol dobimo iz dveh virov. En del ga proizvaja naše telo v skoraj vseh tkivih, predvsem pa v jetrih. Drugi del holesterola zaužijemo s hrano, predvsem tisto živalskega izvora (klobase, drobovina, meso, jajca, mastni siri, maslo…).
S krvjo se holesterol porazdeli po telesu. Kot maščoba je v vodi netopen in ne more prosto krožiti po krvi. Zato se veže na beljakovine, imenovane lipoproteini. Te pa merimo v krvnih testih za prikaz ravni holesterola.
Kakšne vrste holesterola poznamo?
LDL – slab holesterol
Lipoproteini majhne gostote (LDL) so odgovorni za transport holesterola iz jeter v preostale dele telesa. Poznani so kot “slab holesterol”, ki je za naš organizem škodljiv in se lahko prične kopičiti na stenah žil in posledično z leti predstavlja nevarnost za nastanek bolezni srca in ožilja.
HDL – dobri holesterol
Lipoproteini visoke gostote (HDL) pa so poznani kot »dobri holesterol«, saj so odgovorni za zbiranje odvečnega holesterola iz tkiv in ožilja. Prenašajo ga v jetra, od koder gre v izločanje iz telesa. HDL je dobri holesterol, ker preprečuje, da bi se odlagal v arterijah.
Kakšne so primerne vrednosti holesterola v krvi?
Poskušati moramo ohraniti skupno raven holesterola v krvi pod 200 mg/dl. Poleg tega je zelo
pomembno ohranjati nizko raven LDL in visoko raven HDL, saj zadnja velja za kardioprotektivni dejavnik.
Kakšna tveganja prinaša previsok holesterol v krvi?
Pri previsokem holesterolu je največja težava to, da se presežek odlaga v notranjem delu arterij, jih zoža ter ovira pretok krvi. S tem se poveča tveganje za nastanek srčno-žilnih težav, kot so miokardni infarkt, tromboza, možganska kap, itd. Lahko pa povzroči tudi jetrne in žolčne motnje.
Prenizka raven holesterola
Nizka raven holesterola ne povzroča nobenih simptomov. Edini način za preverjanje je krvni test, ki nam bo pokazal vrednosti. Priporočljiv je letni pregled.
Merjenje holesterola v krvi
Po podatkih Španske fundacije za srce, kar 7 od 10 anketirancev med pandemijo zaradi strahu pred okužbo in zaradi pomanjkanja razpoložljivosti preventivnih zdravniških pregledov, ni preverjalo ravni holesterola v krvi. Ti podatki so skrb vzbujajoči, saj ocene kažejo, da ima polovica odraslih v Španiji previsok holesterol.
Vrednosti holesterola v krvi
Skupni holesterol
- normalne vrednosti: pod 200 mg/dl
- normalne – visoke vrednosti: med 200 in 240 mg/dl. To je že označeno kot hiperholesterolemija, vendar v mejah normale.
- previsoke vrednosti: več kot 240 mg/dl
LDL
- normalne vrednosti: pod 100 mg/dl
- normalne – visoke vrednosti: med 100 in 160 mg/dl.
- previsoke vrednosti: več kot 160 mg/dl
HDL
- normalne vrednosti za moške: nad 35 mg/dl
- normalne vrednosti za ženske: nad 40 mg/dl
Zavezniki pri ohranjanju normalne ravni holesterola v krvi
Starost in genetska preddispozicija sta pomembna dejavnika, ki vplivata na holesterol, a mi nanju ne moremo vplivati.
Vplivamo pa lahko na navade in na življenjski slog s katerim vzdržujemo primerne ravni holesterola v krvi. Dejavnika na katera imamo vpliv in sta naša odločitev pa sta zmerna telesna dejavnost in uravnotežena prehrana.
Katera živila je priporočljivo vključiti v tedenski jedilnik?
- Oreščki: Vsak dan pojejte pest mandljev ali drugih oreščkov.
- Omega 3: lanena ali chia semena, špinača ali kaljena lucerna.
- Oljčno olje: Uporabite ga za kuhanje in pripravo jedi.
- Likopen: Paradižnik in lubenica sta dobra vira likopena, ki zavira nastajanje encima,odgovornega za tvorbo holesterola v jetrih.
- Sadje, zelenjava in stročnice: Morajo biti osnova vašega tedenskega jedilnika.
Katera prehranska dopolnila izbrati?
Kadar prehrana ne zadošča za obvladovanje vrednosti holesterola v krvi, potrebujemo dodatno pomoč.
Pri mejno povišanih vrednostih holesterola nam lahko koristijo naslednje zdravilne rastline in druge naravne snovi:
- BERBERIN Je najbolj izrazita aktivna sestavina rastline indijski češmin Berberis aristata. Znan je po hipoholesterolemičnih lastnostih in hipoglikemičnem vplivu.
- RDEČ KVASNI RIŽ Pridobimo ga s fermentacijo riža Oryza sativa s kvasovko Monascus purpureus. Vsebuje nekatere bioaktivne snovi, kot je monakolin K, ki pomaga vzdrževati raven normalne ravni maščob v krvi.
- ARTIČOKA Artičoka Cynara scolymus zavira nastanek holesterola v jetrih in pospeši njegovo izločanje z žolčem.
- ŽAJBELJ Salvia miltiorrhiza pomaga vzdrževati zdrav žilni sistem. Prispeva k zniževanju skupnega holesterola, LDL in trigliceridov. Izstopa tudi po vplivu na krvni tlak (antihipertenzivno) in na ožilje.
- SOJIN LECITIN je bogat s fosfolipidi iz soje in pomaga zniževati ravni skupnega in LDL holesterola. Vsebuje enkrat nenasičene in polinenasičene maščobne kisline, kar spodbuja topnost holesterola.
- OMEGA 3 Omega 3 maščobne kisline prispevajo k ohranjanju zdravja srca in ožilja. Lahko prispevajo k zniževanju trigliceridov in upočasnijo nastajanje aterosklerotičnih oblog v arterijah. Na ta način se nekoliko zniža krvni pritisk.
- ČESEN Med drugim vsebuje alicin, žveplovo spojino, ki prispeva k zniževanju holesterola. Poleg tega česen Allium sativum prispeva k zniževanju krvnega tlaka, redči kri in deluje zaščitno na srce in ožilje.
Vir: Qualitas Vitae, Soria Natural, jesen-zima 2022/2023
