Lišmanioza, tudi znana kot kala-azar, je bolezen, ki jo povzroča parazit iz rodu Leishmania in jo prenašajo peščene muhe. V zadnjih letih se je ta bolezen začela širiti na območje Dalmacije, kjer so nedavno poročali o primerih pikov. Čeprav je bila bolezen sprva omejena na območja s subtropskim podnebjem, se zdaj zaradi podnebnih sprememb širi tudi v bolj zmernih podnebjih, kar predstavlja potencialno nevarnost za hišne ljubljenčke in njihove lastnike.
Kako se lišmanioza prenaša in kateri so znaki okužbe pri psih?
Lišmanioza se prenaša preko pika peščenih muh, ki parazit prenašajo med sesalci, vključno s psi in ljudmi. Ko pik peščene muhe vsebuje parazita Leishmania, se ta prenese v telo gostitelja, kjer se lahko razvije v aktivno okužbo. Čas od okužbe do izbruha prvih simptomov je od 3 mesecev do več let.
Znaki okužbe z lišmaniozo pri psih vključujejo:
- Kožne spremembe: Najbolj opazni znaki bolezni so kožne spremembe, izpadanje dlake, hudo luščenje kože, ki se navadno začne pri glavi in širi po telesu, kronične rane na koži, nastajanje krast običajno okrog nosu, ušes in okončin.
- Splošni znaki: Povečane bezgavke, izguba telesne teže in splošna utrujenost.
- Težave z notranjimi organi: V poznejših fazah bolezni lahko pride do težav s jetri, vranico in ledvicami.
Preventivni ukrepi
Za zaščito psa pred lišmaniozo je ključno:
- Uporaba repelentov, ki lahko pomagajo zmanjšati izpostavljenost peščenim muham.
- Omejevanje izpostavljenosti: Izogibanje območjem, kjer je znano, da so peščene muhe prisotne, lahko zmanjša tveganje za okužbo.
- Redni pregledi: Redni veterinarski pregledi so ključni za zgodnje odkrivanje in zdravljenje morebitnih okužb.
Lišmanioza je resna bolezen, ki lahko brez pravočasnega zdravljenja povzroči trajne zdravstvene težave ali celo smrt psa. Zato je pomembno, da lastniki psov ostanejo pozorni na znake okužbe in ukrepajo takoj ob prvih sumih. Z ustrezno preventivo in zgodnjim zdravljenjem lahko zmanjšamo vpliv te bolezni na naše ljubljenčke.
Uporaba suhega ekstrakta sladkega pelina pri lajšanju lišmanioze
Sladki pelin (Artemisia annua) je rastlina, ki že dolgo priteguje pozornost predvsem zaradi vsebnosti artemisinina, ki ga uporabljajo pri okužbi z malarijo. V zadnjih letih se raziskovalci vse bolj osredotočajo na potencial sladkega pelina tudi v boju proti drugim parazitskim boleznim, kot je lišmanioza.
Vpliv sladkega pelina na lišmaniozo
Številne raziskave so pokazale, da lahko suhi ekstrakt sladkega pelina vpliva na lišmaniozo na več načinov:
- Antiparazitska aktivnost: Študije so pokazale, da artemisinin in njegovi derivati izkazujejo antiparazitsko aktivnost proti različnim vrstam lišmanij. V raziskavi, ki so jo izvedli Sen in sodelavci (2007), so ugotovili, da artemisinin lahko zavira rast Leishmania donovani v laboratorijskih pogojih, kar kaže na njegov potencial kot terapevtskega sredstva pri zdravljenju visceralne lišmanioze .
- Pomoč pri zmanjšanju vnetja: Sladki pelin ima tudi protivnetne lastnosti, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju vnetja in simptomov, povezanih z lišmaniozo. V raziskavi, objavljeni v reviji Phytotherapy Research (2011), so avtorji ugotovili, da ekstrakt sladkega pelina zmanjšuje vnetje pri živalskih modelih z lišmaniozo, kar kaže na njegov potencial za ublažitev simptomov bolezni.
- Kombinacija z zdravili: Študija, izvedena v Braziliji (2016), je raziskovala učinek kombinacije artemisinina in standardnih zdravil za lišmaniozo, kot je meglumin antimonat. Rezultati so pokazali, da kombinirano zdravljenje povečuje učinkovitost in skrajša čas zdravljenja, hkrati pa zmanjša stranske učinke standardne terapije.
Pomembnost nadaljnjih raziskav
Kljub obetavnim rezultatom je še vedno potrebnih več kliničnih raziskav. Vsekakor pa sladki pelin predstavlja pomembno področje raziskav v iskanju novih, učinkovitih in varnih pomoči proti lišmaniozi.
