Meni
Logotip Soria NaturalŠt. izdelkov: 0 | Skupaj: 0,00 

Ameriški slamnik – Echinacea angustifolia

ameriški slamnik

AMERIŠKI SLAMNIK – ozkolistni (Echinacea angustifolia)

I. Uporabni del

Korenina. Redkeje se uporablja celotna rastlina.

II. Aktivne sestavine

  • Eterično olje (1,3–1,5 %), bogato z borneolom, bornil acetatom, pentadeka-8-(z)-en-2-onom, germakranenom D, kariofilenom in epoksidom kariofilena.
  • Smola (2 %).
  • Imunostimulativni polisaharidi: PS I (4-0-metil-glukurono-arabino-ksilan, M, 35KD), PS II (z ramno-arabino-galaktanom, M, 450 KD).
  • Nenasičeni ketoni, amidi izobutilamina in polinenasičene maščobne kisline.
  • Proste in estrificirane fenolne kisline: kavna, cikorijina, kaftarinska, dikafeilkvinska (sinarin), estri vinske kisline in kisikovi estri kavne kisline: poudarek na echinakozidu (0,3–1,3 %) in verbaskozidu.
  • Alkilamidi, od katerih jih je v korenini E. Angustifolia poznanih okoli 14. Tu gre pretežno za izobutilamide, katerih večina ima eno samo dvojno vez, povezano s karbonilno skupino, v nasprotju s korenino E. Purpurea (L.) MOENCH, v kateri imajo lahko 2,4-diensko strukturo. Večina so izobutilamidi, izomeri dodeka 2 E, 4 E, 8 Z, 10 E-/Z-tetraeonske kisline. V nedavnih raziskavah pa se je izkazalo, da echinaceina ni bilo mogoče zaznati v korenini E. Angustifolia; nekateri avtorji dvomijo, da bi se ta struktura lahko nahajala v ameriškem slamniku.
  • Alifatske spojine z dolgimi verigami.
  • Druge sestavine: ekvinolon 6 (E)-10-hidroksi-4, 10-dimetil-4,11 dodekadien-2 on, poliacetileni, sledi pirolizidinskih alkaloidov (tusilagin in izotusilagin) in flavonoidov.

III. Farmakološko delovanje

  • Imunostimulativno delovanje. V poizkusih na živalih in tudi na ljudeh so preparati ameriškega slamnika, prejeti peroralno ali parenteralno, vplivali na imunski sistem, tako da so povzročili njegovo nespecifično stimulacijo, kar je bila posledica kombinacije vplivov različnih sestavin, še posebej polisaharidov, glikoproteinov, alkilamidov in cikorijine kisline.
  • Pri in vitro raziskavah na človeških granulocitih je bilo dokazano 23-odstotno povečanje fagocitoze, povečanje proizvodnje interlevkinov 1, 6 in 10 (IL-1, IL-6 in IL-10), povečanje proizvodnje dejavnika tumoralne nekroze alfa (TNF a) in interferona beta (IF ß), povišanje ravni properdina, stimulacija množenja limfocitov, zaviranje sinteze prostaglandinov in levkotrienov.
  • Prav tako je bil opazen učinek zaviranja hialuronidaze v tkivih in bakterijah, kar preprečuje difuzijo mikroorganizmov, ki pomeni delovanje proti bakterijam, glivicam in virusom.
  • Protivnetni učinek. Poizkusi in vitro so pokazali, da imajo izobutilamidi in polisaharidi protivnetni učinek zaradi zaviranja ciklooksigenaze in 5-lipooksigenaze.
  • Celjenje ran: spodbuja tvorjenje granulacijskega tkiva, ki celi rane. Stimulira množenje fibroblastov, ki sodelujejo v celjenju tkiv in tvorjenju brazgotin.
  • Prav tako je bilo opaženo protivirusno, protibakterijsko, protiglivično delovanje pa tudi vpliv na celjenje ran in protivnetni učinek.
  • Periferni vazodilator (amidi).
  • Deluje proti prostim radikalom (fenolne kisline).
  • Povzroča izločanje sline in potu (sialogog in diaforetik).

IV. Indikacije

  • Preprečevanje in zdravljenje infekcij katere koli etiologije, vključno virusnega izvora: infekcije zgornjih dihalnih poti (prehladi, gripe), infekcije spodnjih sečil, gastrointestinalne infekcije, vnetje ušes, amigdalitis, faringitis, forunklji, razpršene infekcije itn.
  • Benigna hiperplazija prostate, akutni in kronični prostatitis, vezikulitis. V teh primerih je dovoljeno zdravljenje skupaj z izvlečkom afriške slive (Pygeum).
  • Zunanja uporaba: na ranah, ki se težko celijo, razjedah, aknah, pri dermatitisu in luskavici.
  • Za blaženje sekundarnih učinkov antineoplastičnega zdravljenja (obsevanje, kemoterapija).
  • Izvleček ameriškega slamnika se uporablja kot afrodiziak z zaužitjem in tudi z zunanjo uporabo, še posebej pri moških. Nanos v obliki mazila spodbuja erekcijo s stimulacijo odziva živcev in z lokalnim širjenjem žil.

V. Previdnostni ukrepi

  • Zaradi prisotnosti pirolizidinskih alkaloidov, ki lahko povzročajo hepatotoksičnost, se priporoča zdravljenje s premori (od enega do dveh mesecev zdravljenja z enakim časovnim obdobjem za premor) in to, da se ne presega priporočenega odmerka.
  • Kot v primeru drugih imunostimulansov se ne priporoča njegova uporaba pri avtoimunskih boleznih ali napredujočih sistemskih boleznih (tuberkuloza, levkoza, kolagenoza, multipla skleroza, aids itn.)

Vir: Fitoterapia. Vademecum de prescripción. Editorial Masson 4 edición

Ob uporabi ameriškega slamnika so bili opisani primeri poslabšanja določenih avtoimunskih bolezni (sistemski lupus, ulcerozni kolitis, neidentificirana ledvična avtoimunska bolezen), še posebej pri pacientih z akutnimi poslabšanji v patologiji ali v stanju negotovega nadzora nad njimi z uporabo imunosupresivov.

Vir: Paul Bergner. Medical Herbalism

  • Ameriški slamnik lahko poveča učinek peroralnih zdravil proti sladkorni bolezni in inzulina, zato lahko pri sladkornih bolnikih povzroči hipoglikemijo.
  • Ameriški slamnik lahko delno zavira imunosupresivni učinek ciklosporina in kortikosteroidov.
  • Lahko poveča škodo na jetrih, ki jo povzročajo amiodaron, metoreksat, ketokonazol in anabolični steroidi.

VI. Neželeni učinki

Pri priporočenih odmerkih za zdravljenje niso opisani. Pri še posebej občutljivih posameznikih ali visokih odmerkih ali pri parenteralnem odmerjanju se lahko pojavijo, pa čeprav redko: prebavne težave (slabost, bruhanje, gastralgija, vetrovi, dispepsija, glositis), občutek zaspanosti, hipotenzija, glavobol, omotica, izbruhi srbečih izpuščajev. Zelo redko se pojavijo kožni edem, anafilaksija ali hipoglikemija.

 

Viri

1. Bauer, R., Wagner, H. (1991). Especies de Echinacea como drogas de potencial inmunoestimulante. Econ Med Plant Res 5: 253–321.

Farmakološka in klinična uporaba ameriškega slamnika je bila predmet kakih 350 znanstvenih raziskav. Ameriški slamnik ima širok nabor učinkov na imunski sistem, kar je posledica njegove vsebnosti aktivnih sestavin širokega spektra, ki vplivajo na različne dele imunske funkcije, vključno z aktivacijo, s pospeševanjem kemotakse nevtrofilcev, monocitov in eozinofilcev, s solubilizacijo imunskih kompleksov, z nevtralizacijo virusov in bakteriolizo. Sestavni polisaharidi heteroglikani z visoko molekulsko težo močno vplivajo na imunostimulanse. Pri večini teh vplivov je prisotno združevanje aktivnih polisaharidov ameriškega slamnika z receptorji za ogljikovodike na celični površini makrofagov in T-limfocitov. Ameriški slamnik spodbuja aktivacijo nespecifičnih T-celic: spremembe, proizvodnjo interferona in izločanje limfokvinov. Posledični učinek je povečanje mitogeneze T-celic, fagocitoze makrofagov, združevanja protiteles in naravne celične aktivnosti odmiranja; prav tako se poveča PMNs v obtoku. Polisaharidi ameriškega slamnika so se prav tako izkazali za spodbujevalce fagocitoze makrofagov in stimulacije makrofagov ter stimulacije makrofagov za proizvodnjo povišanih količin Turnerjevega dejavnika nekroze (TNF), interferona, interlevkina 1 in uničevanje Turnerjevih celic v tkivnih kulturah. Številne klinične študije so potrdile učinke ameriškega slamnika na imunski sistem. Razni izvlečki in proizvodi ameriškega slamnika so pokazali rezultate pri zdravljenju splošnih infekcij, gripe, prehladov, infekcij zgornjih dihal, urogenitalnih infekcij in drugih infekcijskih stanj.

2.- Bonadeo I et al. : “Echinacin B: polisacárido activo de Echinacea”. Riv Ital Essenze Profumi Piante 53:281-95, 1971.

3.-.Turnnerhoff FK, Schwabe HK. “Estudios en humanos y animales de la influencia de los extractos de Echinacea en la formación de tejido conectivo seguida de la implantación de fibrina”. Arzneimittelforsch 6:330-4, 1956.

4.- Hu C, Kitts DD. “Estudios de la actividad antioxidante del extracto de raíz de Echinacea”. PMID: 10820044 (PubMed – indexed for MEDLINE).

5.- Rehman J, Dillow JM, Carter SM, Chou J, Le B, Maisel AS.“Producción incrementada de inmunoglobulinas antígeno-específicas G y M, siguiendo tratamiento in vivo con las plantas medicinales de Echinacea angustifolia e Hydrastis canadensis”. PMID: 10424448 (PubMed – indexed for MEDLINE).

6.- Melchart D, Linde K, Worku F, Sarkady L, Holzmann M, Jurcic K, Wagner H “Resultados de cinco estudios aleatorios en la actividad inmunomoduladora de preparaciones de Echinacea”. PMID: 9395611 (PubMed – indexed for MEDLINE).

7.- Bauer R. “Drogas de Echinacea: efectos e ingredientes activos”. PMID: 8686333 (PubMed – indexed for MEDLINE).

8.- Tubaro A, Tragni E, Del Negro P, Galli CL, Della Loggia R. “Actividad antiinflamatoria de una fracción polisacarídica de Echinacea angustifolia”. PMID: 2886631 (PubMed – indexed for MEDLINE).

9.- Kim LS, Waters RF, Burkholder PM. “Immunological activity of larch arabinogalactan and Echinacea: a preliminary, randomized, double-blind, placebo-controlled trial”. Altern Med Rev. 2002Apr; 7(2):138-49.

10.- Berg A et al. “ Beneficios de la Equinácea en atletas.” Journal Clinical Research. 1: 367-80 (1998). En Herbalgram. 47:29 (1999).

11.- Melchart D, Clemm C et al. “Polysaccharides isolated from Echinacea purpurea herba cell cultures to counteract undesiredd effects of chemotherapy. A pilot study”. Phytoter Res. 2002;16(2): 138-142.

12.- Timmermans LM, Timmermans LG Jr. “Determination of the activity of extracs of Echinacea and Sabal in the treatment of idiopathic megabladder in women”. Acta Urol Belg. 1990; 58 (2):43-59.

13.- Eficacia de la equinácea en la prevención y tratamiento del resfriado común. Melchart D, Linde K et al. “ Echinacea for preventing and treating the common cold.” Cochrane Database Syst Rev. 2000; (2):CD000530. Schulten B, Bulitta M et al. “ Efficacy of Echinacea purpurea in patients with a common cold. A placebo-controlled, randomised, double-blind clinical trial.” Arzneimittelforschung. 2001; 51 (7): 563-8.

14.- Logan JL, Ahmed J. “Critical hypokalemic renal tubular acidosis due to Sjogren´syndrome: association with the purported immune stimulant Echinacea”. Clin Rheumatol. 2003 May;22(2):158-9.

15.- Kemp DE, Franco KN. “Possible leukopenia associated with long- term use of Echinacea”. J Am Board Pract. 2002 Sep-Oct; 15(5):417-9.

16.- Randolph RK, Gellenbeck K et al. “Regulation of human immune gene expression as influenced by a commercial blended Echinacea product: preliminary studies”. Exp boil Med. 2003 Oct; 228(9):1051-6.

17.- Skaudickas D, Kondrotas AJ et al. “Effect of Echinacea purpurea L. preparations on experimental prostate gland”. Medicina (Kaunas). 2003;
39(8): 761-6.

18.- Schwarz E, Metzler J et al. “Oral administration of freshly expressed juice of Echinacea purpurea herbs fail to stimulate the nonspecific immune response in healthy young men: results of a double-blind, placebo-controlled crossover study”. J Immunother. 2002 Sep-Oct;
25(5):413-20.

19.- Bany J, Siwicki AK et al. “Echinacea purpurea stimulates cellular immunity and anti-bacterial defence independently of the strain of mice”. Pol J Vet Sci 2003;6(3 Suppl):3-5.

20.- Currier NL, Miller SC. “ Echinacea purpurea and melatonin augment natural-killer cells in leukemic mice and prolong life span”. J Altern Complement Med. 2001 Jun; 7(3): 241-251.

21.- Hayashi I, Ohotsuki M et al. “ Effects of oral administration of Echinacea purpurea on incidence of spontaneous leukemia caused by recombinant leukemia viruses in AKR/J mice”. Nihon Rinsco Meneki Gakkai Kaishi. 2001 Feb; 24 (1): 10-20.

22.- Currier Nl, Miller SC et al. “Natural killer cells from aging mice treated with extracts from Echinaea purpurea are quantitatively and functionally rejuvenated”. Exp Gerontol 2000Aug; 35(5): 627-639.

23.- Steinmuller C, Roesler J et al. “Polisacharides isolated from plant cell cultures of Echinacea purpurea enhance the resistance of immunosuppressed mice against systemic infections with Candida albicans and Listeria monocytogenes”. Int J Immunopharmacol 1993 Jul;
15(5): 605-614.

24.- Gorski JC, Huang SM et al. “The effect of Echinacea purpurea root on cytochrome P450 activity in vivo”. Clin Pharmacol Ther 2004 Jan; 75 (1):89-100.

25.- Freier Do, Wright K et al. “Enhancement of the humoral immune response by Echinacea purpurea in female Swiss mice”. Immunopharmacol Immunotoxicol 2003 Nov;25(4): 551-60.

BIBLIOGRAFIJA

1.British Herbal Pharmacopoeia, 1990.

2.Plantas Medicinales. Thérapeutique-Toxicité. Christiane Vigneau. Masson, Paris 1985.

3. Herbal Drugs and Phytopharmaceuticals. Norman Grainger Bisset (Ed). Max Wichtl. CRC Press.1994.

4. Plantas Medicinales y Drogas Vegetales para infusión y tisana. Edición española a cargo de: Salvador Cañigueral, Roser Vila, Max Wichtl.1998.

5. Plantas Medicinales. Margarita Fernandez y Ana Nieto. Ed Universidad de Navarra. EUNSA 1982.

6.The Complete German Commission E Monographs. Therapeutic Guide To Herbal Medicines. Mark Blumenthal. American Botanical Council 1998.

7. Pharmacognosy, Phytochemistry, Medicinal Plants. Jean Bruneton. Lavoisier Publishing.

8.Fitoterapia. Vademecum de Prescripción. Plantas Medicinales. Editorial Masson. 4ª edición.

9. Fitoterapia Aplicada. J.B. Peris, G. Stübing, B.Vanaclocha. Colegio Oficial de Farmacéuticos de Valencia 1995.

10. Pharmacognosy 9th edition. Varro E. Tyler – Lynn R. Brady – James E. Robbers.

11. The Natural Pharmacy. Miriam Polunin and Christopher Robbins. 1992.

12.Guía de las Plantas Medicinales. Cuarta edición. Paul Schauenberg / Ferdinand Paris.

13.100 Plantes Medicinales. Max Rombi. Romart 1998.

14. Botanical Influrences on IIIness. Melvyn R. Werbach, M.D. Michael T. Murray, N.D.

15. El gran libro de las Plantas Medicinales. M.Pahlow.

16. Farmacognosia. Fitoquímica. Plantas medicinales. J. Bruneton. Editorial Acribia. 2ª edición.

17. Catálogo de Plantas Medicinales. Consejo General de Colegios Oficiales de Farmacéuticos. 2003.

Deli na