Meni
Logotip Soria NaturalŠt. izdelkov: 0 | Skupaj: 0,00 

Česen – Allium sativum

česen

ČESEN – Allium sativum

I. Uporabljeni del

Gomolji.

II. Aktivne sestavine

  • Eterično olje (0,25–0,30 %): pri svežem česnu je njegova glavna aktivna učinkovina aliin, ki skozi reakcije hidrolize tvori 2-propen-žveplov-aliicin. Poleg tega vsebuje ajoene (posledica samokondenzacije).
  • Ogljikovi hidrati: do 75 % fruktozanov (homogenih polisaharidov).
  • Vitamini A, B 1, B 2, B 6, C.
  • Mineralne soli: 2 % (železo, silicij, žveplo in tiocianatne spojine).
  • Encimi: peroksidaze, lizocimi, deoksiribonukleaze in fosfomonoesteraze.
  • Adenozin: 0,5 %

III. Farmakološko delovanje

  • Zniževanje lipidov in protiaterosklerozno (zmanjša nalaganje holesterola na žilne stene) delovanje. Čeprav obstaja veliko nasprotujočih si rezultatov, naj bi česen preprečeval hiperholesterolemijo ter zniževal celokupni holesterol in holesterol LDL, ne vpliva pa na raven trigliceridov ali holesterola HDL v krvi. Vodni izvleček česna zmanjšuje biosintezo holesterola v jetrih med 20 in 25 % ter njegovo izločanje med 30 in 35 %. Ta učinek poteka na ravni hidroksimetil – glutaril – CoA in lanosterol – 13-alfademetilaze.
  • Periferni vazodilatator. Ta učinek nastaja zaradi zmanjševanja vazorepresornih sredstev v plazmi, kot so prostagladini in angiotenzin II, ter aktivacije sinteze dušikovega monoksida, ki je odvisna od kalcija.
  • Blagi hipotenzor. Zaradi učinka vazodilatacije. Učinek zniževanja krvnega tlaka ali hipotenzije nastane zaradi širitve perifernih arteriol in kapilar. Poleg tega je bilo na gojenih endotelnih celicah ugotovljeno, da vodni izvleček svežega česna učinkovito preprečuje dejavnost adenozin desaminaze, kar prav tako prispeva k zniževanju krvnega tlaka in zaščiti žil. Nekateri avtorji pripisujejo učinek umirjanja srca in zmanjševanja krvnega tlaka blokadi adrenergičnih receptorjev.
  • Protiagregacijsko sredstvo. Ta lastnost, ki jo nekateri avtorji pripisujejo ajoenom, je posledica omejevanja sinteze tromboksana in zaviranja receptorjev trombocitov ADP, kolagena in fibrinogena.
  • Pomaga pri izkašljevanju in utekočinja bronhialne izločke. Ta učinek ima eterično olje.
  • Urikozurik diuretik. Zaradi delovanja fruktozanov in eteričnega olja.
  • Hipoglikemično delovanje alicina, ki je podobno učinku tolbutamida.
  • Protihelmintično (proti črevesnim zajedavcem) delovanje zaradi eteričnega olja.
  • Antioksidant, še posebej pri hidroksilnih in lipoperoksidnih radikalih. Ta učinek je posledica delovanja aliina.
  • Antiseptik, bakteriostatik, baktericid in paraziticid, ki učinkuje na amebe; ima tudi protivirusno in fungicidno delovanje (eterično olje).
  • Upočasnjuje razmnoževanje virusov do 30 %, nekateri avtorji pa preučujejo možnost, da bi ga uporabili pri zdravljenju aidsa in zapletov v povezavi s to boleznijo, še posebej tuberkuloze.
  • Deluje proti tumorjem. Ugotovljeno je bilo, da česen preprečuje razvoj želodčnega raka. Intratumoralna injekcija eteričnega olja česna sproži protitumorno delovanje neutrofilcev in makrofagov, opaziti pa je tudi povečanje perifernih T-limfocitov. Pri poizkusih v živo ter in vitro je bilo ugotovljeno, da sveži izvlečki česna in nekatere njegove sestavine delujejo preventivno ali citotoksično pri razvoju določenih rakov: kožnega, raka ustne sluznice, požiralnika, dojk, jeter, Burkittovega limfoma itn.
  • Redno uživanje česna povzroča dvig hematokrita, koncentracije inzulina in tiroksina v plazmi ter izboljšanje simptomov, povezanih s pomanjkanjem bakra.

IV. Indikacije

  • Arterijska hipertenzija.
  • Preprečevanje tromboembolij.
  • Intermitentna klavdikacija.
  • Ventrikularne in supraventrikularne aritmije.
  • Paraziti v prebavilih: askardiaza, oksiuraza, giardiaza, lambliaza.
  • Amebne in bakterijske griže.
  • Sladkorna bolezen.
  • Faringitis, traheitis, bronhitis in astma.
  • Topikalno se je uporabljal za zdravljenje glivic, bradavic, otitisa, artritisa in artralgij, nevralgij (sciatica), vaginalnih ali ustnih kandidaz ter paradontopatij.

V. Kontraindikacije

  • Preobčutljivost na česen, njegove sestavine ali druge česnate rastline.
  • Česen je med dojenjem prepovedano uporabljati, saj žveplovi oksidi lahko prehajajo v materino mleko in mu dajejo neprijeten okus.
Viri

Študije:

1.- Warshafsky S, Kamer RS, Sivak SL.”Effect of garlic on total serum cholesterol”. Ann Intern Med 119:599-605, 1993.
2.- Jain AK et al. “ Can garlic reduce levels of serum lipids ? A controlled clinical study.” Am J Med 94:632-5, 1993.
3.- Rotzch W et al. “Postprandial lipaemia under treatment with Allium sativum. Controlled double blind study in healthy volunteers with reduced HDL2- cholesterol levels” Arzneim Forsch 42(10):1223-7, 1992.
4.- Mader FH. “Treatment of hyperlipidemia with garlic-powder tablets”. Arzneim Forsch 40:1111-6, 1990.
5.-  Ernst  E.  “Cardiovascular  effects  of  garlic”.  Pharmatherapeutica 5(2):83-9, 1987.
6.- Bordia A. “Effect of garlic on blood   lipids in patients with coronary heart disease”. Am J Clin Nutr 34:2100-3, 1981.
7.- Legnani C et al. Effects of dried garlic preparation on fibrinolysis and platelet aggregation in healthy subjects. Arzneims  Forsch 43(1):119-21,1993.
8.-  Kiessewetter  H,  Jung  F,  Pindur  G,  et  al.  “Effect  of  garlic  on thrombocyte aggregation, microcirculation, and other risk factors”. Int J Clin Pharmacol Ther Toxicol 29(4):151-5, 1991.
9.- Sheela CG, Augusti KT. “Antidiabetic effects of S-allyl cysteine sulphoxide isolated from garlic Allium sativum Linn”. Indian J Exp Biol 30(6):523-6, 1992.
10.- Foushee DB et al. Garlic as a natural agent for the treatment of hypertension: A preliminary report. Cytobios 34:145-52, 1982.
11.- Lamm DL, Riggs DR. “La aplicación potencial de Allium sativum (ajo) para el tratamiento del cáncer de vejiga”.Department of  Urology, Robert C. Byrd Health Science Center, West Virginia University, Morgantown, USA. PMID: 10696254 [PubMed – indexed for MEDLINE]
12.- Miron T, Rabinkov A, Mirelman D, Wilchek M, Weiner L.” Modo de actuación de la allicina: su influencia sobre la permeabilidad a través de las membranas fosfolipídicas puede contribuir a su actividad biológica.”Department of Biological Chemistry, The Weizmann Institute of Science, Rehovot, Israel. PMID: 10631291 [PubMed – indexed for MEDLINE]
13.- Martín N, Bardisa L, Pantoja C, Vargas M, Quezada P, Valenzuela J. “Protección antiarrítmica de un dializado de ajo ensayado en perros y en preparaciones atriales aisladas”. Departamento de Farmacología, Facultad de Ciencias Biológicas, Universidad de Concepción Chile. PMID: 7967644 [PubMed – indexed for MEDLINE]
14.- Potente activación del óxido nítrico sintasa por el ajo: base de sus aplicaciones terapéuticas. Academic Department of Psychiatry, Charing Cross   and   Westminster   Medical   School,   London,   England.PMID:7555034 [PubMed – indexed for MEDLINE]
15.- Fugh-Berman A. “Interacciones con otras drogas”.George Washington University School of Medicine and Health Sciences, Department of Health Care Sciences, Washinton, DC 20037, USA. Dentro de los distintos casos de interacciones entre plantas y drogas tenemos las hemorragias debidas al uso combinado de la warfarina con el ajo.PMID: 10675182 [PubMed – indexed for MEDLINE]
16.- Dorant E, Van Den Brandt PA et al. “Garlic and its significance for the prevention of cancer in humans: a critical view”. Br.J. Cancer, 67,3:424-9, 1993 Mar.
17.- Gebhardt R, Beck et al. “Inhibition of cholesterol biosynthesis by allicin and ajoene in rat hepatocytes and HepG2 cells”. Biochim. Biophys. Acta., 1213, 1: 57-62, 1994 Jun 23.
18.- Ghannoum MA. “Inhibition of Candida adhesión  to buccal epithelial cells  by  an  aqueous  extract  of  Allium  sativum”.  J.  Appl.  Bacteriol.,68(2):163-9. 1990 Feb.
19.- Weber ND, Andersen DO, North JA et al. “In vitro virucidal effects of Allium sativum extract and compounds”. Planta Médica 58, 5:417-23,1992 Oct.
20.- Tatarintsev AV, Vrzheshch PV et al. « Ajoene antagonizes integrin- dependent  processes  in  HIV-infected  T.lymphoblasts  (letter) ».  AIDS,6,10:11215-7, 1992 Oct.
21.- Pérez HA, De la Rosa M, Apitz R. “ In vivo activity of ajoene against rodent malaria”. Antimicrob. Agents Chemother. 38, 2:337-9, 1994 Feb.
22.- Soffar S A, Mokhtar GM. “Evaluation of the antiparasitic effect of aqueous garlic (Allium sativum) in hymenolepiasis nana and giaardiasis”. J. Egypt.Soc.Parasitol. 21, 2:497-502, 1991 Aug.
23.- Yeh YY, Yeh SM. “Garlic reduces plasma lipids by inhibiting hepatic cholesteroland triiacylglicerol synthesis”. Lipids, 29,3:189-93, 1994 Mar.
24.- Hsing AW, Chokkalingam AP, Gao YT et al. “ Allium vegetables and risk of prostate cancer: a population-based study”. J Natl Cancer Inst.2002 Nov 6;94(21):1648-51.

Bibliografija

1.- Real Farmacopea Española. 2ª Edición 2002.
2.- The Complete German Commission E Monographs.Therapeutic Guide to Herbal Medicines. Blumenthal. Busse, Goldberg, Gruenwald, Hall, etc.
3.- Botanical Influences on Illness. A sourcebook of clinical research. Melvyn R. Werbach, M.D. & Michael T. Murray, N.D. Third Line Press.
4.- Jean Bruneton. Farmacognosia. Fitoquímica Plantas Medicinales.  2ª Edición. 2001. Ed Acribia. S.A.
5.-  Plantas  Medicinales  y  Drogas  Vegetales  para  infusión  y  tisana. Edición  Española a  cargo  de:  Salvador Cañigueral, Roser  Vila,  Max Wichtl. 1998.
6.- Fitoterapia aplicada. J.B. Peris; G. Stübing; B. Vanaclocha. 1ª Edición. Colegio Oficial de Farmacéuticos de Valencia.
7.- Elementos de Fitoquímica y de Farmacognósia. Jean Bruneton.  Ed Acribia. S.A.
8.- Pharmacognosy, Phytochemistry, Medicinal Plants. Jean Bruneton. Lavoisier Publishing.
9.- Fitoterapía. Vademecum de Prescripción.   Plantas Medicinales. Aasociación Española de Médicos Naturistas. Colegio   Oficial de Farmacéuticos de Vizcaya.

Deli na