Rni Ribez1

Črni ribez – Ribes nigrum L.

ČRNI RIBEZ –  Ribes nigrum L.

Črni ribez samoniklo raste v srednji Evropi in na Vzhodu, gojijo pa ga na območjih z zmernim podnebjem.

 I. Uporabljeni del

Listi.

II. Aktivne sestavine

Listi:

  • Obilica flavonoidov (10,5 %): v osnovi rutozid, hioperozid, izokercitrozid, kvercetol, 3-glukozil kenferol, 3-galaktozil miricetol in astragalozid.
    Katehinski tanini.
  • Sledovi eteričnega olja, sestavljenega predvsem iz alifatskih derivatov in oksidiranih arenov.
  • Fenolne kisline: benzojski in cinamični derivati.
  • Proantocianidoli.
  • Diterpeni.
  • Askorbinska kislina.

Sadeži:

  • Sladkorji: 10–15 %.
  • Antocianozidi: glukozidi in ramnoglukozidi v 3 delfinidola in cianidola.
  • Flavonoidi: rutozid in derivati glukoziladov v 3 kenferola in miricetola, kvercitrozida in izokvercitrozida.
  • Vitamin C.
  • Organske kisline: citronska in jabolčna.
  • Kalijeve soli.
  • Pektin.

Semena: olje, bogato z linolno (40–50 %), linolensko (10–15 %) in gamalinolensko kislino (12–20 %).

III. Farmakološko delovanje

Listi:

  • Alergije: zavira sproščanje histamina iz mastocitov in aktivira adrenokortikalno izločanje. To delovanje je primerljivo z indometazinom in niflumsko kislino, s prednostjo, da ima manjši potencial za tvorjenje razjed.
  • Protivnetno delovanje (antocianozidi in flavonoidi).
  • Diuretik azoturik in urikozurik (flavonoidi in eterično olje).
  • Astringent in sredstvo proti driski (tanini).
  • Hipotenzor (flavonoidi). Prav tako izboljšuje koronarni krvni obtok.
  • Zavira sintezo prostaglandinov – vnetnih faktorjev (flavonoidi).

Sadeži:

  • Vazoprotektor, kapilarotrop in angioprotektor (antocianozidi, flavonoidi in vitamin C). Zavirajo delovanje encimov za razgradnjo vezivnega tkiva (elastaze, kolagenaze, peroksidaze). Izboljšuje krvni obtok v mrežnici in ostrino vida.
  • Deluje proti radikalom (antocianozidi in polifenoli), še posebej proti radikalom superoksida. Zavira tudi ksantinooksidazo.
  • Deluje proti krčem: povzroča sproščanje gladkih mišic.
  • Z eksperimenti je bilo dokazano spazmolitično delovanje pa tudi rahlo hipotenzorno in protibakterijsko delovanje (proti Escherichia coli in Staphylococcus aureus) izvlečkov sadežev črnega ribeza.

Olje: Gamalinolenska kislina je prekurzor prostaglandinov E 1, ki se jim pripisuje vloga regulatorjev organizma, posredno ali neposredno udeleženih v veliko fizioloških procesih.

IV. Indikacije

Listi:

  • Alergije.
  • Uremija, protin, artritis, bolečine v sklepih in splošna vnetja sklepov.
  • Stanja, v katerih je treba pospešiti izločanje urina: infekcije sečil, preprečevanje sečnih kamnov, ledvični kamni itn.
  • Drugo: driske in arterijska hipertenzija.

Sadeži:

  • Venska insuficienca: krčne žile, hemoroidi, flebitis in tromboflebitis; edemi spodnjih okončin zaradi venskih zastojev.
  • Spremembe v kapilarni prepustnosti.
  • Pigmentarni retinitis, napredujoča kratkovidnost, nočna slepota. V povezavi z borovnico se uporablja za izboljševanje nočnega vida.
  • Arteroskleroza.

Olje:

  • Povišan holesterol.
  • Preprečevanje arterioskleroze.
  • Predmenstrualni sindrom in klimakterične motnje.
  • Lokalna uporaba: dermatitis, ihtioze, luskavica, suha koža in staranje kože.

V. Kontraindikacije

Srčno popuščanje. Potrebna je previdnost pri uporabi črnega ribeza za zdravljenje edemov, ki so posledica srčnega popuščanja, saj njegov diuretični učinek lahko povzroči hidroelektrolitsko neravnovesje, ki lahko poslabša sliko.

 

Viri

1.- Chanh PH, Ifansyah N, Chahine R et al. “ Comparative effects of total flavonoides extracted from Ribes nigrum leaves, rutin and isoquercitrin on biosynthesis and release of prostaglandins in the ex vivo rabbit heart.” Prostaglandins Leukot Med. 1986 Jun; 22(3):295-300.
2.- Costantino L, Albasini A, Rastelli G, Benvenuti S. “Activity of polyphenolic crude extracts as scavengers of superoxide radicals and inhibitors of xanthine oxidase”. Planta Med. 1992 Aug;58(4):342-4
3.- Fitt B, Smith G y Hornby D. “Acción fungicida de la sakuranetina, flavonoide presente en la droga de Ribes nigrum”. Plant Soil 66,405(1982); CA 97, 195966 (1982).
4.- Ulmann L, Blond JP et al. “Effects of age and dietary essential fatty acids-borage and black currant –(Ribes nigrum) on desaturate activities and on fatty acid composition of liver microsomal phospholipids of adult rats”. Lipids 1991 Feb;26(2):127-33.
5.- Bertomeu MC, Crozier GL et al. “Selective effects of dietary fats on vascular 13-HODE synthesis and platelet-vessel wall interactions ». Thromb Res. 1990 Sep 1;59(5):819-30.El aceite de semillas de grosellero negro aumenta la disponibilidad de ácido linoléico para la síntesis de ácido 13-hidroxioctadecadienoico, que tiene acción inhibidora de la adhesión plaquetaria a la pared vascular.
6.- Tate GA, Zurier RB. “Supression of monosodium urate crystal-induced inflamation by black currant (Ribes nigrum) seed oil”. Agents Actions.1994 Nov;43(1-2):35-8.
7.- Declume C. “Anti-inflamatory evaluation of a hydroalcoholic extract of black currant leaves (Ribes nigrum)”. J Ethnopharmacol 27,1-2: 91-8,1987 Nov.
8.- Jonadet M, Meunier MT et al. “Flavonoids extracted from Ribes nigrum and Alchemilla vulgaris.Invitro inhibitory activities on elastase, trypsin and chymotrypsin. Angioprotective activities compared in vivo”. JPharmacol.17,1:21-7,1986 Jan-Mar
9- Loew D, HeimshotV et al. Fitofármacos. Farmacología y Clínica de los diuréticos vegetales. En:”Diuréticos. Química, farmacología y terapéutica incluida fitoterapia”. Barcelona: Salvat, 1991:232-25
10.- Suzutani T, Ogasawara M, Yoshida I, Azuma M, Knox YM. “Anti- herpesvirus activity of an extract of Ribes nigrum L”. Phytother Res 2003

Jun; 17(6): 609-13.
11.- Garbacki N, Angenot L, Bassleer C, Damas J, Tits M. “Effects of prodelphinidins isolated from Ribes nigrum on chondrocyte metabolism and COX activity”. Naunyn Schmiedebergs Arch Pharmacol. 2002 Jun;365(6):434-41. Epub 2002 Apr 26.
12.- Declume C. “Anti-inflammatory evaluation of a hydroalcoholic extract of black currant leaves (Ribes nigrum)”. J Ethnopharmacol. 1989 Nov;27(1-2):91-8.

Bibliografija

1.-  Fitoterapia aplicada. JB.Peris, G.Stübing  y  B.  Vanaclocha. Ilustre Colegio Oficial de Farmacéuticos de Valencia. 1995.
2.- Plantas medicinales y drogas vegetales para infusión y tisana. S. Cañigueral, R. Vila y M. Wichtl. OEMF internacional 1989.
3.-Fitoterapia: Vademecum de Prescripción. Plantas Medicinales. B.Vanaclocha. S.Cañigueral. Editorial Masson. 4ª edición.
4.-Plantas Medicinales. El Dioscórides Renovado. Pio Font Quer.
5.-Farmacognosia. 2ª Edición. Jean Bruneton.
6.- Catálogo de Plantas Medicinales. Consejo General de  Colegios Oficiales de Farmacéuticos. 2003.
7.- Plantes Médicinales des Régions Tempérées. Bézanger-Beauquesne, Pinkas, Tork et Trotin. Maloine SA Editeur. 1980.
8.- Carretero E. Compuestos fenólicos.:Flavonoides. Panorama Actual del Medicamento 2000;24 (234):525-8.
9.- PDR for Herbal Medicines. Medical Economics Company, Montvale Second Edition, 2000; pp 94-6.

Sorodni članki

Ekološka pridelava na lastnih poljih.
Lastna, moderna proizvodnja
Stroge kontrole kakovosti
Standardizirani izdelki
0