soria-natural
BREZPLAČNA poštnina za vsa plačila s kartico ali po predračunu.
soria-natural Št. izdelkov: 0 | Skupaj: 0,00 

Divji kostanj – Aesculus hippocastanum L.

soria-natural

I. Uporabni del

Priporočljiva je predvsem uporaba semen. Včasih se uporabljata tudi lubje in listje.

II. Aktivne sestavine

– Semena:
Triterpenski saponini (10 %): escin.
Flavonoidi: heterozidi kvercetola in kemferola.
Proantocianidoli, oligomeri 3-repikatehola, A-G eskulatanini.
Škrob (do 60 %).
Kumarini: eskulin in fraksin.
Steroli: stigmasterol, alfaspinasterol in betasitosterol.

Klični listi semena, zelo bogati s škrobom (40–50 %) in drugimi sladkorji, vsebujejo lipide (6–8 %), heterozide flavonolov, ciklitole in saponozide. Slednji predstavljajo do 10 % mase zdravila. »Celotni« saponozidi, znani pod imenom escin, so mešanica različnih heterozidov, pridobljenih iz dveh triterpenskih genov serije olean-12(13)-eno: protoescigenin in baringtogenol-C (escini Ia, b, IIa, b, III itn.). Oba genina sta polihidroksilirana (pri C-3, C-16, C-21, C-22, C-28 in v primeru protoescigenina pri C-24), njuna sekundarna hidroksila pa sta pri C-21 in C-22 esterificirana z alifatskimi kislinami z nizko molekulsko maso (etanojska kislina, tiglična kislina, angelska kislina). Osidna vez se vzpostavi med hidroksilom pri C-3 genina in D-glukuronsko kislino spremenljivega trisaharida.

Semenske ovojnice, ki so jih v preteklosti izločali iz registriranih zdravil, vsebujejo proantocianidole, oligomere (-) – epikatehola: procianidol B-2, ki je prevladujoči, spremljajo drugi dimeri z mostičkom (B-5) in njegova dva mostička (A-2, A-4 [4 →6], A-6, A-7 [4 →8]), ki se med seboj razlikujejo zaradi svojega drugega mostička, 2 → 5 ali 2 → 7. Zdravilo vsebuje tudi preproste trimere (z enim mostičkom: C-1) ali zgrajene iz enote z dvema mostičkoma tipa A (4 → 8, 2 → 7), eskulitanini (A-D), pa tudi tetrameri (eskulitanini E-G).

– Lubje: Kumarinski heterozidi: eskulozid, fraksozid in skopoletozid. To naj bi bile temeljne aktivne sestavine. Katehinski tanini (proantocianidin A2). Levkoantocianidini. Flavonoidi. Alantoin. Fitosteroli. Alkani.

– Listje: Kumarinski heterozidi: eskulozid, fraksozid in skopoletozid kot glavne aktivne sestavine. Flavonoidi. Tanini. Fitosteroli. Sledi escina.

III. Farmakološko delovanje

Semena: venotonično (escin). Protivnetno in protiedematozno (escin in steroli). Vazoprotektivno, poveča odpornost kapilar in zmanjša njihovo krhkost (escin, eskulozid in eskuletin).

Escin, prisoten v semenih, zmanjša prepustnost ožilja in deluje protiedematozno. Izvleček semena zmanjša lizosomsko aktivnost (beta-N-acetilglukozaminidaza, betaglukuronidaza in arilsulfataza), ki je pri kroničnih venskih patologijah povečana, tako da se zmanjša hidroliza proteoglikanov, ki so del kapilarnih sten. Poleg tega zavira prepuščanje proteinov z nizko molekulsko maso, elektrolitov in vode v intersticij, tako da zmanjša vaskularno prepustnost.

Te lastnosti escina so posledica molekularnega mehanizma za izboljšanje vstopa kalcijevih ionov, ki povzroči povečanje venske napetosti in vivo ter in vitro. K tem farmakološkim delovanjem prispevajo tudi drugi mehanizmi, kot so sproščanje PGF2 iz ven, antagonizem histamina in zmanjšan katabolizem tkivnih mukopolisaharidov.

Proantocianidin A2 je pokazal venotonično in zaščitno delovanje žilnih sten (povečuje kapilarni upor in zmanjšuje krhkost).

Antihemoragično delovanje: zaradi zaščitnega delovanja žilnih endotelijev in povečane kapilarne odpornosti.
Proantocianidin ima tudi antioksidativno delovanje in je klinično, pri lokalni uporabi, pokazal zaščitni učinek proti indukciji eritema z UV-sevanjem.

– Lubje: Pri lubju izstopa eskulozid, ki zmanjša prepustnost kapilar in poveča njihovo odpornost. Zmanjšuje tudi škodo UV-sevanja betažarkov, zato se uporablja pri izdelavi sončnih krem.

*** Izvlečki divjega kostanja so pogosta sestavina krem za zdravljenje krčni žil in hemoroidov, saj njegovi saponozidi povečajo absorpcijo drugih učinkovin.
*** Izvleček divjega kostanja zmanjša nastajanje prostih radikalov in vivo ter in vitro in zavira lipidno peroksidacijo.

IV. Indikacije

Semena:

  • Varikoza in drugi pokazatelji kronične venske insuficience okončin: okornost, otekline, bolečina, mravljinčenje in nočni krči v mečnih mišicah.
  • Hemoroidi.
  • Reabsorpcija edemov, predvsem po operaciji.
  • Tromboflebitis in krčne razjede.
  • Krhkost kožnih kapilar: petehije, ekhimoza in hematomi, eritroza.
  • Ostalo: Semena se tradicionalno uporabljajo za zdravljenje diareje, vročine in artritisa.

– Listje in lubje: liste in lubje se tradicionalno uporabljata za zdravljenje diareje, vročine, artritisa, edema, benigne hiperplazije prostate, predmenstrualnega sindroma in neproduktivnega kašlja.Lokalno se uporabljata za zdravljenje dermatitisa.

V. Kontraindikacije

Nosečnost in dojenje. Preobčutljivost na divji kostanj. Melena in hematurije.

VI. Previdnostni ukrepi:

Zdi se, da je absorpcija escina večja v odsotnosti hrane, a večje je tudi tveganje za poškodbe želodca, zato je divji kostanj priporočljivo uživati po obrokih.  Zaradi ulcerogenega učinka čreslovin (taninov) lahko divji kostanj poslabša gastritis ali peptično razjedo.  Odpoved ledvic: divji kostanj je v primeru odpovedi ledvic treba uporabljati previdno, saj lahko dodatno zmanjša ledvični izčistek. Odpoved jeter: escin je povzročil nekaj primerov hepatotoksičnosti.  Srčno popuščanje: divji kostanj je treba uporabljati previdno pri zdravljenju edemov, povezanih s srčnim popuščanjem.

VII. Interakcije z zdravili

Heparin, peroralni antikoagulanti in antiagregacijska sredstva. Navadni divji kostanj lahko okrepi antikoagulantne učinke teh zdravil in spodbudi krvavitve. Escin izpodrine te spojine iz njihove vezave na proteine in tako poveča njihove učinke.
Penicilini (ampicilin) in cefalosporini (cefalotin) lahko povečajo toksičnost escina.

VIII. Stranski učinki in toksičnost

So zelo redki in se pojavijo pri posebej občutljivih posameznikih, pri daljšem zdravljenju ali pri večjih odmerkih. Zaradi vsebnosti saponozidov ta rastlina draži sluznico, zlasti prebavno, kar lahko povzroči želodčno hiperacidnost, slabost ipd. Urtikarija, pruritus, izpuščaji ali kontaktni dermatitis. Zelo redko se lahko pojavi nekroza jeter ali toksična nefropatija. Nenamerno uživanje semen, zlasti pri otrocih, lahko povzroči resne težave. Eskulin je v prevelikem odmerku povzročil zastrupitev, ki se kaže z nekoordinacijo, mišično oslabelostjo, glavobolom, drisko, bruhanjem, midriazo, omamljenostjo, paralizo obraza in depresijo dihanja. Ti simptomi se lahko pojavijo pri zaužitju več kot pet semen; vendar pa je možnost, da se to pojavi zaradi uživanja mešanic s kostanjevim izvlečkom, zelo majhna.

Viri:

Študije

1.- Hitzenberger G. “La efectividad terapéutica del extracto de castaño de indias”. Wien Med Wochenschr 139 (17): 385-9, 1989.
2.- Bisler H et al. “ Efectos del extracto de semilla de castaño de indias en la filtración transcapilar en insuficiencia venosa crónica”. Dtsch Med Wochenschr 111(35):1321-9, 1986.
3.- Annoni F et al. “Actividad venotónica de la escina en la vena safena humana”. Arzneim Forsch 29: 672-5, 1975
4.- MacKay D. “Hemorroides y venas varicosas: un examen de las opciones de tratamiento”.Thorne Research, 4616 SE 30th, Portland, OR 97202, USA.PMID: 113012778 (PubMed – indexed for MEDLINE).
5.- Pittler MH, Ernst E. “Extracto de semilla de castaño de indias para la insuficiencia crónica venosa. Un examen sistemático criterio- basado”.Departamento de Medicina Complementaria, Escuela de Medicina Postgraduada y Ciencias de la Salud, Universidad de Exeter, Reino
Unido. PMID: 9828868 (PubMed – indexed for MEDLINE).
6.- Matsuda H, Li Y, Murakami T, Ninomiya K, Yamahara J, Yoshikawa M. “Efectos de escinas Ia, Ib, IIa y IIb, de las semillas de castaño de
indias, Aesculus hippocastanum L., en animales con inflamación aguda”.Universidad Farmacéutica de Kyoto, Japón.PMID: 9353571 (PubMed
– indexed for MEDLINE).
7.- Facino RM, Carini M, Stefani R, Aldini G, Saibene L.”Actividades anti- elastasa y anti-hialuronidasa de saponinas y sapogeninas de Hedera helix, Aesculus hippocastanum, y Ruscus aculeatus: factores que contribuyen a su eficacia en el tratamiento de la insuficiencia venosa”.Instituto Químico Farmacéutico Toxicológico, Facultad de Farmacia, Universidad de Milan. Italia. PMID: 8554461 (PubMed – indexed for MEDLINE).
8.- Diehm C, Trampisch HJ, Lange S, Schmidt C. “Comparación de la terapia de media de compresión de pierna y la del extracto de semilla de Castaño de indias, en pacientes con insuficiencia crónica venosa”. Department of Internal Medicine / Vascular medicine, Affiliated Teaching Hospital, University of Heidelberg, Germany. Lancet 1996 Feb 3;347(8997):292-4.
9.- Greeske K, Pohlmann BK “Extracto de semilla de castaño de indias, un principio de terapia efectiva en la práctica general. Terapia de
drogra de la insuficiencia venosa crónica”. Klinge Pharma GmbH, Munchen.Fortschr Med 1996 May 30;114(15):196-200..
10.- Calabrese C, Preston P. “Informe de los resultados de un ensayo de dosis individual, aleatorio, a doble ciego de un gel tópico de escina 2 % contra placebo en el tratamiento de hematoma experimentalmente inducido en voluntarios”.Bastyr College, Seattle, Washington 98105.Planta Med 1993 Oct;59(5):394-7.
11.- Wilhelm K, Feldmeier C. “Investigaciones termométricas sobre la eficacia de la beta-escina para reducir el edema postoperatorio”.Med Klin 1977 Jan 28;72(4):128-34.
12.- Guillaume M, Padioleau F. “Efecto venotónico, protección vascular, propiedades antiinflamatorias y eliminadoras de radicales libres del extracto de castaño de indias”. Lipha Group, Department Pharmacology,SuresneFrance.Arzneimittelforschung 1994 Jan;44(1):25-35.
13.- Guillaume M, Padioleau F. Toxicidad de las semillas de tres especies de Aesculus en pollitos y hamsters.Am J Vet Res 1984 Mar;45(3):539-42.
14.- Konoshima T, H-Lee K. “ Antitumor agents, 82. Cytotoxic sapogenols from Aesculus hippocastanum”. J.Nat.Prod. 49,650-656, 1986.
15.- Longiave D, Omini C, et al. “The mode of action of aescin on isolated veins : relationship with PGF 2a”. Pharmacol. Res. Commun., 10, 145- 152, 1987.
16.- Handa S., Chawla A., Sharma A. “Plants with antiinflamatory activity”. Fitoterapia 43, 1:3-31, 1992.
17.- Senatore F., Mscisz A et al. « Steroidal constituents and antiinflamatory activity of the horse chestnut (Aesculus hippocastanum) bark ».Boll Soc Ital Biol sper. 65,2:137-41, 1989 Feb.
18.- Hihai S, Yokohama H, Oura H. “Effect of escin on adrenocorticotropin and corticosterona levels in rat plasma”. Chem Pharm Bull. 29, 490-494, 1981.

Bibliografija

1.- Herbal Drugs and Phytopharmaceuticals. Norman Grainger Bisset (Ed). Max Wichtl. CRC Press.1994.
2.- Plantas Medicinales y Drogas Vegetales para infusión y tisana.Edición española a cargo de: Salvador Cañigueral, Roser Vila, Max Wichtl.1998.
3.- Plantas Medicinales. Thérapeutique-Toxicité.Christiane Vigneau. Masson, Paris 1985.
4.- Plantas Medicinales. Margarita Fernandez y Ana Nieto.Ed Universidad de Navarra. EUNSA 1982.
5.- Fitoterapia: Vademecum de Prescripción. Plantas Medicinales. Colaboran: Asociación española de médicos naturistas. Colegio Oficial de Farmacéuticos de Vizcaya.
6.- Matière Médicale (tomo II). RR Paris- H. Moyse.Masson 1981.
7.-Plantas Medicinales. El Dioscórides Renovado.Pio Font Quer.
8.-Pharmacognosy 9th edition.Varro E. Tyler – Lynn R. Brady – James E. Robbers.
9.- 100 Plantes Medicinales. Max Rombi.Romart 1998.
10.-The Complete German Commission E Monographs. Therapeutic Guide To Herbal Medicines. Mark Blumenthal. American Botanical Council 1998.
11.-Fitoterapia Aplicada.J.B. Peris, G. Stübing, B.Vanaclocha.Colegio Oficial de Farmacéuticos de Valencia 1995.
12.-Botanical Influrences on Illness.Melvyn . Werbach, M.D.Michael T. Murray, N.D.
13.- Pharmacognosy, Phytochemistry, Medicinal Plants. Jean Bruneton. Lavoisier Publishing.
14.- Jean Bruneton. Farmacognosia. Fitoquímica Plantas Medicinales. 2ª Edición. 2001. Ed Acribia. S.A.
15.- Bombardelli e, Morazzoi P, Griffini A. Review : Aesculus hippocastnum L. Fitoterapia 67 :483

Deli na

Sorodni članki

0
    0
    Vaša košarica
    Vaša košarica je praznaVrni se v trgovino

    Divji kostanj – Aesculus hippocastanum L.

    Zdravilne rastline | Divji kostanj – Aesculus hippocastanum L.

    Nina iz Soria Natural
    Potrebujete pomoč?
    soria-natural
    X
    X Spletno svetovanje
    soria-natural soria-natural
    Nina ali Boris
    vam bova takoj priskočila na pomoč
    Potrebujete več informacij o svojem naročilu ali želite svetovanje pri nakupu?
    Svetovalka vam bo z veseljem pomagala z nasvetom. Prosimo vnesite telefonsko številko, na katero vas bo poklicala.
    Potrebujete informacijo o vašem spletnem naročilu ali pomoč pri naročanju?
    Vnesite 5-mestno številko vašega spletnega naročila.
    Ne najdem naročila.
    Prosimo opišite težavo z vašim naročilom.
    Plačilo s kartico je neuspešno.
    Kartično plačilo je neuspešno zaradi različnih razlogov. Preverite ali ste uporabili pravo plačilno kartico. Če ste presegli časovno omejitev, poskusite ponovno in v krajšem časovnem roku vnesite podatke. Če plačilo kljub temu ni uspešno, izberite plačilo po predračunu ali nas pokličite na 030 280 271.
    Vaše naročilo je v obdelavi. Takoj ko se status naročila spremeni, vas bomo o tem obvestili po e-pošti. Če imate kakšna dodatna vprašanja, nas pokličite na 030 280 271.
    Vaše naročilo je zaključeno in odposlano [date]. Če imate kakšna dodatna vprašanja, nas pokličite na 030 280 271.
    Prosimo opišite težavo z vašim naročilom.