Meni
Logotip Soria NaturalŠt. izdelkov: 0 | Skupaj: 0,00 

Ginko – Ginko biloba L.

ginko

GINKO – Ginko biloba L.

I. Uporabni del

Listi, nabrani spomladi.

II. Aktivne sestavine

List ginka vsebuje dve skupini spojin z zanimivimi farmakološkimi lastnostmi: flavonoide (0,5–1 %) in terpene-diterpene (do 0,5 %, vsebnost se zelo razlikuje glede na drevo, položaj itn.) ter seskviterpene (bilobalid, 0,4 %).

  • Flavonoide predstavlja kakih dvajset heterozidov flavonolov: O-glukozidi, O-ramnozidi in O-rutinozidi v C-3 kvercetola in kaenferola ter njegovih 4-kumarnih estrov v 6”’ (izmed katerih je značilnost nekaterih interoksidna povezava 1”’ -> 2”). List vsebuje tudi flavan-3-ole, proantocianidole in biflavonoide, vsi biflavonski z vezno C-3′ -> C-8” (amentoflavon, bilobetol in 5-metoksibilobetol, ginketol, izoginketol, sciadopitizin). Popki so organi, najbogatejši z aciliranimi flavonoidi. Vsebnost biflavonoidov je od tri- do štirikrat večja jeseni kot spomladi, v obdobju, ko je najvišja vsebnost monomerov.
  • Poznani pod imenom ginkolidi A, B, C, J (in M v koreninah), imajo prav posebno heksaciklično strukturo, za katero je značilna prisotnost spiro-[4,4]-nonanske verige, skupine tert-butil in treh laktoničnih ciklov.
  • Procianidoli: oligomeri delfinidola in cianidola.
  • Polioli: pinitol in sekvoitol.
  • 6-hidroksikinurenska kislina.

Preprosti sladkorji in polisaharidi.

III. Farmakološko delovanje

  • Živčevje in je nevrotrofičen. Povečuje dovod kisika v možgane.
  • V invitro raziskavah je bil dokazan učinek varovanja možganov zaradi antioksidativnega delovanja in stabilizacije membrane, specifično za celice hipokampusa, skupaj z reverzibilnim zaviranjem MAO A in B. Poleg tega povečuje pretok krvi in zmanjšuje nevtrofilno infiltracijo v možganih.
  • Ta nevrotrofični učinek se kaže v povečani prehranjenosti in vzdrževanju tkiv, ki jih uravnava vpliv živcev, kar pospešuje funkcionalno okrevanje po poškodbi na živčnem sistemu. Vodni izvleček ginka zavira oksidativno presnovo možganskih nevronov in povečuje vsebnost glukoze in ATP, kar dopušča določeno toleranco za hipoksijo. Ta učinek je posledica flavonov in antocianozidov, ki zavirajo lipidno peroksidacijo membran.
  • Ščiti žile in je kapilarotropen: krepi odpornost kapilar in zmanjšuje prepustnost (flavonoidi, procianidoli).
  • Venotonik: izboljšuje tonus in blaži krče ven ter krepi njihove motorične sposobnosti (flavonoidi, procianidoli).
  • Vazodilator na arterijski ravni zaradi miotropnega učinka blaženja krčev gladkih mišičnih vlaken, kar poveča pritisk perfuzije (procianidoli).
  • Protitrombotični učinek, aktivira sintezo prostaciklina in sintezo tromboksana, ki redčita kri (hipoviskozant). Ginkolid B je zaviralec PAF (faktorja aktivacije krvnih ploščic), fosfolipidnega posrednika med celicami, ki ga izločajo krvne ploščice, levkociti, makrofagi in endotelne celice žil. Ta posrednik je udeležen v raznih procesih, kot so: agregacija krvnih ploščic, strjevanje krvi, vnetne reakcije, alergija, bronhokonstrikcija (kar razlaga raziskave iz zadnjih let, predvsem na področju zdravljenja astme). Ta učinek zaviranja PAF in flavonoidi, še posebej njihova zmožnost lovljenja prostih radikalov, lahko razložijo številne lastnosti izvlečka ginka.
  • Zaviralec ciklooksigenaze in lipoksigenaze.
  • Delovanje proti prostim radikalom (polifenolni principi). Na očesni mrežnici, tkivu, ki je še posebej bogato z maščobnimi kislinami in zelo občutljivo na lipoperoksidacijo zaradi prostih radikalov, ima izvleček ginka zaščitni učinek, ki varuje pred retinopatijami.
  • Volumetrični diuretik (flavonoidi).

Ob zunanji uporabi flavonoidi spodbujajo in normalizirajo izločanje žlez lojnic.

IV. Indikacije

  • Slabenje možganskih žil. Izboljšuje motnje funkcionalnosti (glavobol, omotica, težave s spominom in pri govoru, tinitus) in vedenja (zmedenost, agresivnost, nerazumljivost, tesnoba itn.).
  • Zmanjšanje intelektualnih zmožnosti.
  • Intermitentna klavdikacija.
  • Okrevanje po nevropatijah.
  • Mikroangiopatije, diabetične retinopatije in uveitis.
  • Slabitev žil: krčne žile, hemoroidi, flebitis in tromboflebitis.
  • Preprečevanje arterioskleroze in tromboembolizmov.
  • Preprečevanje parkinsonizma.
  • Okrevanje po srčnem infarktu.
  • Oligourija in prostatitis.
  • Predmenstrualni sindrom.

Lokalna uporaba: suhi ekcemi, luskavica, suha koža, ihtioza in paradontopatije.

V. Kontraindikacije

  • Prevelika občutljivost na komponente ginka.
  • Nosečnost in dojenje.

VI. Interakcije

Heparin, peroralni antikoagulanti in zdravila proti strjevanju. Ginko lahko okrepi učinke teh zdravil in poveča možnost krvavitev.

VII. Neželeni učinki

Pri pacientih, ki so preobčutljivi, se lahko pojavijo dermatitis, glavoboli in prebavne motnje.

 

Viri

1.- Tamborini A, TaurelleR. « Interet de l´extrait standarise de Ginkgo biloba (Egb 761) dans la prise en charge des symptomes congestifs du syndrome premenstruel ». Rev. Gynecol. Obstet., 88,7-9:447-57, 1993 Jul-sep.
2.- Haramaki N, Aggarwal S, Kawabata T et al. “Effets of natural antioxidant Ginkgo biloba extract (EGb761) on myocardial ischemia- reperfusion injury”.Free Radic. Biol. Med., 16, 6:7899-94, 1994 Jun.
3.- Witte S et al. “Improvement of hemorrheological parameters by Gnkgo biloba extract”. Fortsch Med 12:247-50, 1992.

4.- Koltai M et al. “Ginkgólido B protege corazones aislados contra arritmias inducidas por isquemia pero no por reperfusión”. Europ J Pharmacol 164: 293-302, 1989.

5.- Študije o uporabi ginka za cerebrovaskularne težave:
– Kleijnen J, Knipschild P. “Ginkgo biloba”. Lancet 340:1136-9, 1992;

– DeFeudis FV. “Actividades farmacológicas y aplicaciones clínicas del extracto de Ginkgo biloba (Egb 761)”. Elsevier, New York, 1991;

– EW Funfgeld, Ed. Rokan. “Ginkgo biloba. Resultados recientes en Farmacología y Clínica”. Springer-Verlag, Nueva York, 1988).

– Kleijnen J, Knipschild P. “Ginkgo biloba para la insuficiencia cerebral”. Br J Clinical Pharmacol 34:352-8, 1992

– Grassel E. “La influencia del extracto de Ginkgo biloba EGB 761 en los parámetros básicos del funcionamiento mental. Estudio a doble ciego aleatorio, placebo-controlado, con medición ayudada de computadora”. Fortsch Med 110(5):73-6, 1992.

– Gerhardt G, Rogalla K, Jaeger J. “Terapia de los trastornos del funcionamiento cerebral. Estudio comparativo aleatorio de dihidroergotoxina y extracto de Ginkgo biloba” Fortschr Med 108(19):384-8, 1990.

– Hofferberth B. “Efecto del extracto de Ginkgo biloba en los resultados de medición psicométrica y neurofisiológica en pacientes con síndrome cerebro-orgánico. Un estudio a doble ciego contra placebo”. Arzneimittelforsch 39(II):918-20, 1989.
– Claussen C-F, Kirtane MV. “ Estudio a doble ciego aleatorio en el efecto del extracto de Ginkgo biloba en el vértigo y andadura inestable en la gente mayor.” Springer-Verlag, 1985: 103-115.

-Agustin P. “Extracto de Gingo biloba en geriátricos. Estudio psicométrico y clínico de 189 pacientes”. Psychologie Médicale 8:123-30, 1976.

– Anadere et al. “Resultados hemoreológicos en pacientes con apoplejía completa y la influencia del extracto de Ginkgo biloba”. Clin Hemorheo 5:411-20, 1985.

– Allain H, Raoul P, Lieury A, et al. “Efecto de dos dosis de extracto de Ginkgo biloba (Egb 761) en el test doble-codificante en sujetos ancianos”. Clin Ther 15(3):549-58, 1993.

– Kleijnen J, Knipschild P. “Ginkgo biloba para insuficiencia cerebral”. Br J. Clinical Pharmacol 34:352-8, 1992.

– Grabel E. “Insuficiencia cerebral. La influencia del extracto de Ginkgo biloba EGB 761 en los parámetros básicos del funcionamiento mental”. Estudio a doble ciego aleatorio, placebo-controlado con medición ayudada de computadora”. Fortsch Med 110(5):73-6, 1992.

– Kristofikova Z et al. “Cambios de la absorción de colina de alta afinidad en el hipocampo de ratas viejas después de la administración a largo plazo de dos drogas nootrópicas (tacrina y extracto de Ginkgo biloba)”. Demencia 3:304-7, 1992.

– Rai GS, Shovlin C, Wesnes KA. “Un estudio placebo-controlado a doble ciego del extracto de Ginkgo biloba “Tanakan” en pacientes ancianos no hospitalizados con deterioro de la memoria de leve a moderado”. Curr Med Res Opin 12(6):350-5, 1991.

6.- Študije o uporabi ginka za periferno arterijsko bolezen:
– Thomson GJ, Vohra RK, Carr MH et al. “ A clinical trial of Ginkgo biloba extract in patients with intermittent claudication”.Int. Angiol. 9, 2:75-8,
1990 Apr-Jun.

– Schneider B “Extracto de Ginkgo biloba en las enfermedades arteriales periféricas. Meta-análisis de estudios clínicos controlados”. Arzneim Forsh 42(4):428-36, 1992).

– Saudreau F et al. “Eficacia del extracto de Ginkgo biloba en el tratamiento de la enfermedad obliterativa arterial de la extremidad inferior en fase III, de la clasificación de Fontaine”. J Mal Vasc 14:177-82, 1989.

– Rudofsky VG. “El efecto del extracto de Ginkgo biloba en casos de enfermedad oclusiva arterial. Un estudio cruzado controlado, a doble ciego”. Fortschr Med 105:397-400, 1987.

– Bauer U. Tratamiento a largo plazo de la enfermedad arterial oclusiva periférica con el extracto de Ginkgo biloba (GBE). Un estudio de 3 años. Vasa Suppl 15:26, 1986).

7.-  Lagrue G et al. “ Edema cíclico idiopático. El papel de la hiperpermeabilidad capilar y su corrección por el extracto de Ginkgo biloba”. Presse Med 15(31):1550-3, 1986.

8.- Bilgihan A, Aricioglu A, Bilgihan K et al. “ The effect of Egb 761 on retinal lipid peroxidation and glutathione peroxidase level in experimental lens induced uveitis”. Int.Ophthalmol., 18,!:21-4, 1994.

BIBLIOGRAFIJA
1. – Matière Médicale. RR Paris- H. Moyse. Masson 1981.

2.- Fitoterapia Aplicada. J.B. Peris, G. Stübing, B.Vanaclocha. ColegioOficial de Farmacéuticos de Valencia 1995.

3.- Fitoterapia: Vademecum de Prescripción. Plantas Medicinales. Colaboran: Asociación española de médicos naturistas. Colegio Oficial de Farmacéuticos de Vizcaya.

4.- Plantas Medicinales. Thérapeutique-Toxicité. Christiane Vigneau. Masson, Paris 1985.

5.- 100 Plantes Medicinales. Max Rombi. Romart 1998.

6.- The Complete German Commission E Monographs. Therapeutic Guide To Herbal Medicines. Mark Blumenthal. American Botanical Council 1998.

7.- Farmacognosia. G.E. Trease y W. C.Evans. CECSA.

8.- Farmacognosia. Fitoquímica Plantas Medicinales. Jean Bruneton. 2ª Edición. Ed. Acribia SA. 2001.

9.- Farmacopea Herbolaria de los Estados Unidos Mexicanos, 2001.

10.- Revista de Fitoterapia 2000; I:43-46.

11.- Pharmacognosy, Phytochemistry, Medicinal Plants.Jean Bruneton. Lavoisier publishing.

12.- Botanical Influences on Illness. Melvyn R. Werbach, MD and Michael T. Murray, N.D.

Deli na