Glog – Crataegus oxyacantha L.

12 decembra, 2016 4 januarja, 2018

GLOG- Crataegus oxyacantha L.

Glog je razvejan grm ali drevo, visoko 1,5 do 4 metrov, s trnovimi vejami. Listi so ovalni, z nazobčanimi robovi in rumenkasto zelene barve. Cvetovi so belkaste barve, s trikotnimi čašicami, okroglimi in nagubanimi cvetnimi listi.

I.Uporabljeni deli

Brsteči vršički, listi, plodovi in včasih skorja.

II. Aktivne učinkovine

Oligomerni proantocianidi (1–3 %), imenovani tudi piknogenoli, kot so levkoantocianozidi.
Flavonoidi (1–2 %): različni pri vsaki vrsto Crataegus, razlikujejo se tudi pri vsaki vrsti glede na to, ali gre za liste ali cvetove; poleg hiperoksida in 2-raminozil-viteksina, ki sta večinski učinkovini, je prisotnih še mnogo več heteroksidov, flavonoidov, pretežno:O-heteroksidi kvercetola: hiperoksid (prevladujoč v cvetovih) z drugimi spojinami, ki so v manjšini, kot so rutoksid, skuloksid, spiroksid.
Flavonski C-heteroksidi, derivati apigenola: cincenini, saftoksidi, neosaftoksidi.
Di-C-heteroksidi apigenola: vicenini, saftoksidi, neosaftoksidi.
Amini feniletilamin z deloma kardiotoničnim delovanjem, metoksifenilamin, tiramin, predvsem v svežih cvetovih.
Fenil-karboksilne kisline: kavna in klorogenska.
Triterpenske kisline: krategojska, oleanojska in ursojska kislina.
Eterično olje: z anisičnim aldehidom, ki mu daje prijeten vonj.
Esteroli, sesekviterpeni in aminopurini.

III. Farmakološko delovanje

Opazen je specifični vpliv flavonoidov, procianidolov in aminov, pri vplivu na srce pa igrajo prevladujočo vlogo procianidoli. Izstopajo naslednje oblike delovanja:

1. Kardiotonik, regulator srčnega ritma (flavonoidi) v obliki kompleksnega učinka, ki vključuje:

pozitivni inotropizem,
negativni kronotropizem (pozitiven po: S. Cañigueral, R. Vila in M.Wichtl v “Plantas medicinales y drogas vegetales para infusion y tisana”)
pozitivni dromotropizem,
negativni batmotropizem.

Videti je, da mehanizem delovanja povzroča blokada ATPaze, odvisne od Na+ / K+. Ta učinek zviša koncentracijo natrija v celicah, ki aktivira izmenjavo Na+ / Ca+2, kar poveča prepustnost srčne mišice za Ca+2. Prav tako je videti, da ima učinek inhibitorja fosfodiesteraze AMPc.
V naključni, dvojno slepi klinični študiji, ki je bila izvedena v več središčih, pri kateri je bil za nadzor uporabljen placebo, sodelovalo pa je 136 pacientov s srčno insuficienco tipa 11 NYHA, se je glog pokazal učinkovit kot kardiotonik in pri zaščiti srca. Izkazalo se je, da je v skupini, ki je bila zdravljena z glogom, prišlo do izboljšanja, kar se ni zgodilo v skupini, ki je prejemala placebo. Tako so pacienti, ki so prejemali glog, poročali o izboljšanju svojih simptomov (edem v gležnjih, dispneja, slabo prenašanje telesne vadbe itd.).
Poleg tega glog deluje antiaritmično v nasprotju z nikotinom. Pri poskusih in vitro se je pokazalo, da ima alkoholni izvleček gloga zaščitni učinek na srce v reperfuziji po obdobju ishemije.

2. Koronarni vazodilator s pospeševanjem krvnega obtoka (flavonoidi, procianidoli). To pomeni, da je delovanje tudi protianginsko.
3. Antiaritmik: dokazano je bilo, da izvleček gloga blokira kalijeve kanale in podaljšuje trajanje potenciala srčnega delovanja in učinkovito refraktorno obdobje, kar ima antiaritmični učinek.
4. Blagi hipotenzor (amini); zelo zanimiva je njegova povezava ali zamenljivost s česnom in oljko. Ta hipotenzivni učinek je povezan z rahlo bradikardijo in pospešenim krvnim obtokom v skeletnih mišicah, kar hkrati znižuje sistolični in diastolični tlak.
5. Antitrombotik (procianoli). Vodno-alkoholni izvleček glogovih cvetov in vitro inhibira sintezo tromboksana.
6. Sedativ SNC (flavonoidi, procianidoli). Z baldrijanom, pasijonko in drugimi pomirjevali se njegovo delovanje okrepi. Njegov sedativni učinek je močnejši od baldrijana in nekateri avtorji menijo, da je primerljiv z delovanjem benzodiazepinov.
7. Sprostitev mišic (procianidoli, flavonoidi).
8. Blagi antispazmodik (flavonoidi).
9. Antiradikalik (flavonoidi, proantocianidoli) in antioksidant, ki zaščitno deluje na srce, možgane, trebušno slinavko in jetra, ko so ti organi izpostavljeni eksperimentalno sproženi hipoksiji.
10. Diuretik.
11. Hipolipemik: tinktura gloga, ki so jo prejemale živali na hiperlipidni dieti, je povzročila znižanje ravni holesterola, trigliceridov in fosfolipidov v serumu v delih LDL in VLDL. Mogoče je zaznati tudi izboljšanje pri degeneraciji in vakuolizaciji hepatične maščobe.

IV. Indikacije

Insuficienca srca.
Koronarna insuficienca: preprečevanje in okrevanje po miokardnem infarktu, angini pektoris.
Motnje srčnega ritma: paroksistična tahikardija, aritmije, palpitacije.
Arterijska hiptertenzija.
Arterioskleroza.
Distonije vegetativnega živčevja, živčno razburjenje, nespečnost, tesnoba, stres.

Ni uporaben za akutne procese, saj se njegov učinek pokaže počasneje.

V. Kontraindikacije

Otroci. Gloga ni dovoljeno uporabljati pri otrocih, mlajših od 12 let.
Predpisovanje odmerkov z vsebnostjo alkohola je za peroralno uporabo prepovedano pri pacientih, ki se zdravijo zaradi odvisnosti od alkohola.
Nosečnost. Zaradi potencialnega teratogenega učinka gloga ni dovoljeno uporabljati pri nosečnicah. Obstaja nekaj dokazov o tveganju za človeško zarodek, čeprav niso sistematizirani, zato se uporaba gloga šteje za sprejemljivo v primeru, ko ne obstaja druga, varnejša oblika zdravljenja. Zaužitje se povezuje s Pierre Robinovim sindromom, za katerega so značilne respiratorne motnje, hipotonija, displazija prstov, nohtov in bokov ter spremembe srčnih zvokov.
Dojenje. Ni znano, ali so snovi v glogu prisotne v materinem mleku v znatnih količinah, in ali bi to lahko vplivalo na otroka, zato se uporaba v obdobju dojenja odsvetuje.

VI. Interakcije

Digitaliki. Glog lahko okrepi učinke digitalikov, kot so digoksin, digitoksin in estrofantin. Pred sočasno uporabo gloga s temi zdravili je treba odmerek digitalikov prilagoditi.
Beta-adrenergični antagonisti. Glog v kombinaciji s temi učinkovinami lahko povzroči hipertenzijo. Sočasni uporabi se je potrebno izogibati.
Antiaritmiki tipa kinidin. Antiaritmiki tipa kinidin blokirajo kalijeve kanale, zaradi česar učinek gloga lahko zmanjšajo. Sočasni uporabi se je treba izogibati.
Antagonisti kalijevih kanalov. Lahko okrepijo učinke gloga, zato se je sočasni uporabi treba izogibati.
Cisaprid. Cisaprid je antagonist kalijevih kanalov, kar učinke gloga lahko okrepi, zato se je sočasni uporabi treba izogibati.
Tiazidni diuretiki. Lahko okrepijo toksičnost gloga zaradi izgube kalija. Sočasni uporabi se je treba izogibati.
Stimulativna odvajala. Lahko okrepijo toksičnost gloga zaradi izgube kalija. Sočasni uporabi se je treba izogibati.
Barbiturati in benzodiazepini. Glog lahko okrepi sedativni učinek, ki ga imajo.
Antihistaminiki H1. Glog lahko okrepi sedativni učinek, ki ga ima ta vrsta antihistaminikov.

VII. Previdnostni ukrepi

Insuficienca srca. Pri zdravljenju insuficience srca je treba glog uporabljati previdno in med uporabo nadzirati srčno funkcijo in arterijski tlak pacienta.
Arterijska hipertenzija. Uporaba gloga za zdravljenje arterijske hipertenzije lahko sproži dekompenzacijsko napetost, zaradi česar je potreben zdravniški nadzor.
Vpliv na zmožnost vožnje in uporabe delovnih strojev. Glog lahko vpliva na zmožnost vožnje in / ali upravljanja delovnih strojev. Pacienti se morajo izogibati uporabi nevarnih vozil in strojev, vključno z avtomobili, dokler niso v celoti prepričani, da farmakološko zdravljenje nanje nima negativnih učinkov.

VIII. Neželeni učinki

Pri priporočenih terapevtskih odmerkih neželeni učinki niso bili zaznani. Pri visokih odmerkih, zdravljenju kroničnih stanj ali pri posebej občutljivih posameznikih so možni naslednji neželeni učinki:

Prebavni: zelo redko se pojavijo anoreksija, slabost, bruhanje, driska ali gastralgije.
Kardiovaskularni: redko lahko pride do hipertenzije, srčnih aritmij, srčnega bloka.
Nevralgično-psihološki: pogost je pojav sedacije. Veliko redkejša je prisotnost tresenja ali vrtoglavice.

Poleg teh neželenih učinkov so na osnovi podatkovnih baz FEDRA (španska farmakovigilanca, podatki o neželenih učinkih) v okviru španskega sistema farmakovigilance znani naslednji možni neželeni učinki: Alergijsko-dermatološki: srbečica, rdečica.

IX. Predoziranje

Možnost zastrupitve z zaužitjem nizkih oz. dovoljenih količin je zelo majhna. V primeru prevelikega odmerka se pojavi klinična slika, za katero so značilni sedacija, dispneja, tresenje in piloerekcija; lahko pride do kardiorespiratorne depresije.

Priporočljivo je, da se dovoljen odmerek ne preseže, in da se zdravljenje predpisuje v obliki občasnega zdravljenja.

X. Raziskave

Zdravniki v Evropi pogosto uporabljajo izvleček gloga zaradi ugodnega vpliva na kardiovaskularni sistem.

Raziskave so pokazale, da je izvleček gloga učinkovit pri zmanjšanju pogostosti napadov angine pektoris, prav tako znižujejo krvni tlak in raven holesterola v krvi.

Koristni učinki izvlečka gloga pri zdravljenju angine pektoris so posledica izboljšanega dotoka krvi in s tem kisika v srce zaradi širitve koronarnih žil ter hkratnega izboljšanja metabolnih procesov v srcu. Izkazalo se je, da različne flavonoidne snovi v glogu delujejo kot inhibitorji krčenja žil, podobno kot blokatorji kalcijevih kanalov. Vendar pa je to le del celotne podobe. Izvlečki gloga tudi povečajo proizvodnjo energije v srcu zaradi flavonoidov, ki omogočajo boljšo izrabo kisika s strani srca. To ima za posledico izboljšanje srčne funkcije in krepitev moči krčenja. Tak učinek je povsem nasproten beta blokatorjem in blokatorjem kalcijevega kanala, ki funkcijo srca pravzaprav zmanjšajo. Učinki gloga so koristni tudi v primeru kongestivnega popuščanja srca in sprememb v ritmu. Poleg tega se je izkazalo, da procianidini gloga zmanjšajo raven holesterola in obseg holesterolnih oblog v arterijah.

Vpliv blagega izvlečka gloga na zmanjšanje krvnega tlaka se je pokazal v mnogih eksperimentalnih in kliničnih študijah. Njegovo delovanje pri zmanjšanju krvnega tlaka je dokaj nenavadno, saj poteka v kombinaciji številnih različnih učinkov. Še posebej gre tu za širjenje velikih krvnih žil, zaviranje encima za pretvorbo angiotenzina (ACE), podobno kot pri zdravilu captopril, krepitev funkcije srca in blag diuretični učinek. Učinki znižanja krvnega tlaka glogovega izvlečka se na splošno pokažejo po določenem času, v katerem pride do ustrezne koncentracije flavonoidov. Odmerek gloga je odvisen od vrste pripravka in izvornega materiala. Najpriljubljenejše oblike za zdravstvene namene so standardizirani izvlečki. Odmerek standardiziranega izvlečka gloga, ki vsebuje 1,8 % viteksin-4-ramnozida ali 10 % procianidinov je 120 do 240 mg trikrat na dan; za standardizirane izvlečke, ki vsebujejo 18 % procianidiničnih oligomerov, je odmerek 240 do 480 mg dnevno.

Žolčni kamni

Pegasti badelj – Silybum marianum Gaertn

Viri

1. Weikl A., Assmus K. D., Neukum-Schmidt A. et al. “Crataegus Special Extract WS 1442. Assesment of objective effectiveness in patients with heart failulre {NYHA Il)”. Fortsch Med 1996; 114(24): 291–6.

2. Roger H., Souteyrand P., Collin J. P . et al. “Onychoheterotopia with poylonychia associated with Pierre Robin syndrome: apropos of a new case. {Trial classifying nail ectopia)”. Ann Dermatol venereol 1986; 113(3):2235–42.

3. Nasa Y. et al. “Effecto protector del extracto de Crataegus en la disfunci6n mecânica cardiaca en corazones de ratas aislados”. Arzneim Farsch43(9):945–9, 1993).

4. Ammon H. P. T., Handel M. Crataegus, toxicologfa y farmacologfa, Parte 1: Toxicidad). Planta Med 43(2):105–20, 1981; Parte Il: Farmacodinâmicas. Planta Med 43(3) :209–39, 1981; Parte 111: Farmacodinâmicas y Farmacocinéticas. Planta Med 43(4):313–22, 1981).

5. Roddewigg C., Hensel H. “Reacción de la circulación sangufnea miocârdica en perros no anestesiados y gates anestesiados a una aplicación oral y parenteral de una fracción de Crataegus ( Procianidinas olig6meras)”. Arzneim Farsch27(7):1407–9, 1977).

6. Thompson E. B., Aynillian G. H., Gara P., Farnsworth N. R. “Estudio preliminar de los efectos antiarrftmicos de Crataegus monogyna”. J PharmSei 63(12): 1936–7, 1974).

7. Leuchtgens H. “Extracto especial de Crataegus WS 1442 en ataque al corazón NYHA Il. Un estudio aleatorio a doble ciego placebo-controlado”. ForstchrMed 111(20–21):352–4, 1993).

8. Blesken R. “Crataegus en cardiologfa”. Fortschr Med 110(15):290–2, 1992).

9. O’Conolly WM et al. “Tratamiento del funcionamiento cardiaco (NYHA, etapas 1 y Il) en edad avanzada con un extracto de Crataegus estandarizado”. Fortschr Med 104:805–8, 1986).

1O. Di Renzi L. et al. “El usa de extractos de Crataegus inyectables en la terapia de trastornos de la circulaci6n arterial periférica en sujetos con arteriopatia obliterante de las extremidades inferiores”. Ball Soc ltal Cardiol 1969, 14(4):577–85, 1969.

11. Saon Hoe Kim, Keon Wook Kang, Nak Doo Kim. Colegio de Farmacia Universidad Nacional de Seoul 151–742, Korea, “Procianidinas en el extracto de Crataegus provocan lavasorrelajacién dependiente del endotelio en laaorta de rata.”

12. Tauchert M., Gildor A., Lipinski J.”Dosis alta de extracto de Crataegus WS 1442 en el tratamiento de ataque al corazén de grade Il NYHA”. Herz. 1999Oct; 24(6): 465–74; discussion 475. German.

13. Weihmayr T., Ernst E. “Eficacia terapéutica de Crataegus”. Fortschr Med. 1996 Jan 20; 114(1–2): 27–9. Review. German.

14. Guo J., Zhao X., Liu G.”La actividad antioxidante in vitro de azufaifa, crataegus y uva.” Wei Sheng Yan Jiu 1999 Mar 30;28(2):108–10. lnstitute of Nutrition and Food Higiene, Chinese Academy of Preventive Medicine, Beijing 100050, China.

15. Fugh-Berman. “Hierbas y suplementos dietéticos en la prevenci6n y tratamiento de las enfermedades cardiovasculares”. 6 Prev Cardial 2000 Winter; 3(1):24–32George Washington University School of Medicine, Department of Health Care Sciences, Washington, DC 20037.

16. Rietbrock N., Hempel B., Mitrovic V., Schmidt T., Wolf G. K. “Acciones de los extractos estandarizados de las bayas de crataegus sobre la tolerancia trente al ejercicio y la calidad de vida en pacientes con fallo congestive cardiaco”. Arzneimittelforschung 2001 Oct;51(10):793–8 Institut fur Klinische Pharmakologic der Johann Wolfgang Goethe Universitat Frankfurt, Frankfurt/Main. 17. Walker A. K., Marcâis G., Morris A. P., Robinson P. A. “Prometedor efecto hipotensor del extracto de crataegus: estudio pilota aleatorio doble ciego de la hipertensién esencial moderada” .Phytother Res 2002 Feb;16{1):48–54 Hugh Sinclair Unit of Human Nutrition , School of Food Biosciences, The University of Reading, Whiteknights, PO Box 226, Reading RG6 6AP, UK.

18. Bahorun T., Trotin F., Pommery J. et al. « Antioxidant activities of Crataegus monogyna extracts » Planta Medica 60, 4: 323–8, 1994Aug.

19. Della Loggia R., Tubaro A., Redaelli C. “Valutazzione dell’attivita sui SNC del topo di alcuni estratti vegetali e di una loro associazione”. Riv. Neurol,51,5:297–310, 1981.Sep-Oct.

20.. Vibes J., Lasserre B., Gleye J. et al. « Inhibition of tromboxane A2 biosynthesis in vitro by the main components of Crataegus oxyacantha flower heads ». Prostaglandins Leukot. Essent. Fatty Acids, 50,4:173–5, 1994 Apr.

21. Dalli Peydró E. “La sumidad florida del espino blanco en terapéutica cardiovascular”. Revista de fitoterapia. Vol.4, nQ1. Maya 2004.

XII. Bibliografija

1. PDR for Herbai Medicines. Medical Economies Company, Montvale. Second Edition, 2000; pp271–5

2. Blumenthal M., Goldberg A., Brinckmann J. Herbai Medicine, Expanded Commission E Monographs. lntegrative Medicine Communications, Newton. First Edition, 2000; pp 182–92.

3. Carreretero E. Compuestos fenólicos: flavonoides. Panorama Actual Med2000; 24(234):525–8

4. Plantas Medicinales. Thérapeutique-Toxicité. Christiane Vigneau. Masson, Paris 1985.

5. Herbai Drugs and Phytopharmaceuticals. Norman Grainger Bisset (Ed).MaxWichtl. CRC Press.1994.

6. Plantas Medicinales y Drogas Vegetales para infusion y tisana. Edici6n espanola a cargo de: Salvador Canigueral, Roser Vila, Max Wichtl.1998.

7. Plantas Medicinales. Margarita Fernandez y Ana Nieto. Ed Universidad de Navarra. EUNSA 1982.

8. 100 Plantes Medicinales. Max Rombi. Romart 1998.

9. Pharmacognosy, Phytochemistry, Medicinal Plants. Jean Bruneton. LavoisierPublishing.

10. Fitoterapia Aplicada. J. B. Peris, G. Stübing, B. Vanaclocha. Colegio Oficialde Farmacéuticos deValencia 1995.

11. Fitoterapia: Vademecum de Prescripción. Plantas Medicinales. Colaboran: Asociación espanola de médicos naturistas. Colegio Oficial de Farmacéuticos deVizcaya.

12. Plantas Medicinales. ElDioscórides Renovado. Pio FontQuer.

13. Plantes Médicinales des régions tempérees. L. Bézanger Beauquesne et M. Pinkas. M. Torch et F. Trotin. Maloine S. A. Editeur. Paris 1980.