• 0
    0,00 €
kopriva

Kopriva – Urtica dioica L.

KOPRIVA- Urtica dioica L.

I. Uporabni del koprive

Cela rastlina in včasih korenina.

II. Aktivne sestavine koprive

* Cvet:

  • Bogat z mineralnimi solmi (20 %), predvsem železovimi in silicijevimi. Tudi kalijevimi, nitratnimi, kalcijevimi, žveplovimi in manganovimi.
  • Flavonoidi: kvercetinovi derivati, kenferol in ramnetol.
  • Proteini (15 % suhe teže), bogati z lizinom.
  • Vitamini: A, B2, C, K1, folna in pantotenska kislina.
  • Klorofil a in b ter drugi v olju topni pigmenti (karotenoidi). Kopriva je glavni vir industrijsko pridobljenega klorofila, izdelka, ki se pogosto uporablja v zobnih kremah in šamponih zaradi dezodorantnega in poživljajočega vpliva na lasišče.
  • Fenolne kisline, ki izhajajo iz cimetove kisline. Klorogenska, kavna kislina.
  • Organske kisline: ocetna, maslena, citronska, mravljinčna, fumarna.
  • Alkaloidi: betain.
  • Fitosteroli: beta-sitosterol.

Pekoči laski vsebujejo histamin, serotonin, acetilholin, holin, mravljinčno in ocetno kislino.
Stebla imajo podobno sestavo kot listje, vendar manjše koncentracije aktivnih sestavin.

*Korenine:

  • Heterogeni polisaharidi. Sluzi kot glikozidi (glukugalakturonani), arabinogalaktani.
  • Steroli: beta-sitosterol, sigmasterol, kampestrol.
  • Lektini: aglutinin
  • Hidroksikumarini. Skopoletin.
  • Lignani: sekoizolaricirezinol glikozidi.
  • Tanini. Mono- in triterpen.

* Semena:sluzi, proteini, olje (30 %) z visoko vsebnostjo linolenske kisline, tokoferoli.

III. Farmakološko delovanje koprive

* Listi, notranja uporaba:

  • Remineralizacijsko, rekonstitucijsko in antianemično delovanje zaradi mineralnih soli.
  • Diuretično delovanje: azoturik, urikozurik in klorhidrik (flavonoidi).
  • Protivnetno delovanje. In vitro je bilo ugotovljeno, da kopriva inhibira 5-lipoksigenazo, tako da inhibira sintezo levkotrienov. Lektin deluje protivnetno in spodbuja širjenje limfocitov. Ugotovljeno je bilo, da in vitro inhibira razmnoževanje HIV, citomegalovirusa, respiratornega sincicijskega virusa in virusa influence A, verjetno z združitvijo virusa s celicami.
  • Protirevmatično in protiprotinsko delovanje.
  • Holagog.
  • Hemostatično ali protihemoragično ter adstringentno (tanini) delovanje.
  • Hipoglikemično delovanje.
  • Rahli antihipertenziv.
  • Čiščenje (pogosto se uporablja v primeru alergij na mehkužce in rake).
  • Pomaga pri proizvajanju mleka.
  • Antiateromatično (klorofil).
  • Učinek, ki so ga nedavno ugotovili, je spodbujanje imunskega sistema preko beljakovine lektina, ki stimulira razmnoževanje limfocitov, glavnih telesnih celic (Koller, 1997).
  • Prav tako so koprivi pripisali izjemno sposobnost alkaliziranja krvi, tako da omogoča odstranjevanje kislih odpadkov metabolizma.

*Zunanja uporaba:povzroča rdečico na koži, analgetik, adstringent, spodbujevalec lasišča (vazoaktivni amini pekočih laskov), dezodorant (klorofil).

*Korenine:

  • Delovanje proti adenomatozi prostate in adstringentno delovanje. Mehanizem delovanja vključuje možne interakcije aktivnih učinkovin koprive z nosilnimi proteini androgenov, ki lahko spremenijo koncentracijo prostih androgenov. Prav tako je bilo ugotovljeno, da nehidrofilne sestavine koprive, zlasti steroli, zavirajo aktivnost Na/K-ATPasic prostatske membrane, s čimer se zmanjša celični metabolizem in zavira njihova rast. Kombinacija Pygeum africanum s Serenoa repens ali veliko koprivo (Urtica dioica) lahko poveča blagodejni učinek na prostato.

IV. Indikacije

* Listi, notranja uporaba:

  • Urogenitalne okužbe: cistitis, uretritis, prostatitis, pielonefritis.
  • Ledvični kamni, sečni pesek.
  • Benigna hiperplazija prostate.
  • Stanja, ki zahtevajo povečano diurezo: edemi, oligurija, prekomerna telesna teža z zastajanjem tekočine, hiperurikemija, protin, hiperazotemija, edemi zaradi venske insuficience.
  •  Artralgija, kostni in mišični revmatizem.
  • Anemije zaradi pomanjkanja vitaminov ali mineralov. Pomoč pri okrevanju in preprečevanju utrujenosti, pomanjkanju moči in energije (asteniji).
  • Sladkorna bolezen.
  • Diskinezija jeter in žolčnika, holecistitis, diareja.
  • Pankreatitis (povečana encimska produkcija)

*Zunanja uporaba: težave s kožo: akne, seboroični dermatitis itd., težave z lasiščem: prhljaj, mastni lasje, alopecija itd., stomatitis, faringitis. Vulvovaginitis. Hiperhidroza. Hemoroidi.

*Korenine:
Prostatitis, benigna hipertrofija prostate, posledice adenotomije.

V. Kontraindikacije:

  • Preobčutljivost na nekatere sestavine.
  • Nosečnost. Kopriva se ne sme uporabljati med nosečnostjo, ker ni podatkov, ki bi podpirali njeno varnost. Izvedene so bile študije pri različnih živalskih vrstah z uporabo nekajkrat večjih odmerkov kot pri človeku, ki niso pokazale embriotoksičnih ali teratogenih učinkov. Vendar pa ni bilo kliničnih preskušanj na ljudeh, zato je uporaba koprive sprejemljiva le, če ni varnejših terapevtskih alternativ.
  • Dojenje. Ni znano, ali se sestavine koprive izločajo v večjih količinah z maternim mlekom in ali to lahko vpliva na otroka. Priporočljivo je, da se preneha z dojenjem ali da se izogne jemanju koprive.

VI. Previdnostni ukrepi in medsebojno vplivanje z drugimi zdravili

  • Priporočljiva je zadostna količina dnevne zaužite tekočine, do 2 litra, da bi preprečili dehidracijo.
  • Sveža rastlina močno draži kožo (pekoč občutek), z nastankom pekoče papule.
  • Uporablja se kot diuretik, zato je v prisotnosti hipertenzije, bolezni srca ali zmerne do hude okvare ledvic potreben zdravniški nadzor zaradi nevarnosti, ki lahko povzroči nenadzorovano zaužitje tekočine in s tem možnost neuravnovešenega krvnega tlaka. Zaradi diuretičnega učinka lahko povzroči neravnovesje tekočin in elektrolitov, ki poslabša srčno insuficienco.
  • Pri predpisovanju koprive bolnikom s sladkorno boleznijo mora zdravnik nadzorovati raven sladkorja v krvi, da se prilagodi, če je to potrebno, odmerek insulina ali peroralnih zdravil za sladkorno bolezen.

Medsebojno vplivanje z drugimi zdravili:

  • Velika kopriva lahko okrepi protivnetni učinek diklofenaka.
  • Na podlagi študij na živalih je bilo predlagano, da lahko kopriva deluje vzajemno z antidiabetičnimi zdravili, antihipertenzivi ali pomirjevali; vendar pa ni potrditev teh interakcij. Pri ljudeh (Newall CA, Anderson LA, Phillipson JD. Herbal Medicines: A Guide for Health-Care Professionals. London, England: Pharmaceutical Press; 1996: 201–202.).

VII. Stranski učinki in toksičnost

Ni bilo neželenih reakcij pri priporočenih terapevtskih odmerkih. Pri visokih odmerkih, kroničnem zdravljenju ali pri zelo občutljivih osebah se lahko pojavijo reakcije: prebavne motnje: v redkih primerih se lahko pojavi gastralgija, peptična razjeda. Prevretek iz korenin lahko povzroči draženje želodca. Alergijske spremembe: dermatitis je pogost pri stiku s koprivo, vendar pa je redek po zaužitju zeliščnega čaja.  Odvajalni učinek: z uživanjem 20–30 semen. Ni razpoložljivih podatkov v literaturi, ki bi zbrali primere prevelikega odmerjanja.

Viri

Študije:

1.- Obertreis B, Giller K, Teucher T, Behnke B, Schmitz H. “Efecto anti- inflamatorio del extracto de la hoja de Urtica dioica en comparación al ácido cafeico málico”. Arzneimittelforschung 1996 Jan;46(1):52-6.
2.- Schulze-Tanzil G, de SP, Behnke B, Klingelhoefer S, Scheid A, Shakibaei M. “Efectos del remedio antirreumático hox alpha, un nuevo extracto de la hoja de ortiga, en las metaloproteinasas de la matriz en condrocitos humanos in vitro”. Histol Histopathol 2002 Apr;17(2):477-85.
3.- Randall C, Meethan K, Randall H, Dobbs F. “Urtica dioica para el dolor de articulaciones, un estudio exploratorio de esta terapia complementaria”. Complement Ther Med 1999 Sep;7(3):126-31.
4.- Obertreis B, Ruttkowski T, Teucher T, Behnke B, Schmitz H. “Inhibición ex vivo e in vitro del lipopolisacárido estimulador del factor alfa de necrosis tumoral y la secreción de interleukin-1 beta en la sangre humana por el extracto de la hoja de Urtica dioica”. Arzneimittelforschung 1996Sep;46(9):936.
5.- Broer J, Behnke B. “Efecto inmunosupresor de IDS 30, un extracto de hoja de ortiga verde, en células dendríticas mieloides in vitro”. J Rheumatol 2002Apr;29(4):659-66.
6.- Riehemann K, Behnke B, Schulze-Osthoff K. “Extractos de plantas de ortiga verde (Urtica dioica), un remedio antirreumático, inhiben el factor de transcripción proinflamatorio, NF-kappaB. FEBS”. Lett 1999 Jan 8;442(1):89-94.
7.- Tahri A, Yamani S, Legssyer A, Aziz M, Mekhfi H, Bnouham M, Ziyyat A. “Efectos diuréticos agudos, natriuréticos e hipotensores de una perfusión continua del extracto acuoso de Urtica dioica en la rata”. J Ethnopharmacol2000 Nov;73(1-2):95-100.
8.- Toshihiko Hirano., Masato Homma, and Kitaro Oka. “Effects of stinging nettle root extracts and their steroidal components on the Na+/K+ATPasa of the benign prostatic hyperplasia”. Planta Médica vol.60, nº 1,pag 30-33. Febrero 1994.
9.- Chrubasik S., Enderlein W et al. “Evidence for antirheumatic effectiveness of herba Urtica dioica in acute arthritis: a pilot study”. Phytomedicine, 4, 105-108, 1997.
10.- Hryb DJ., Khan MS et al. “The effect of extracts of the roots of the Urtica dioica on the interaction of SHBG with its receptor on human prostatic membranes”. Planta Med, 61, 31-32, 1995.
11.- Wagner H., Willer F et al. “Search for the antiprostatic principle of Urtica dioica roots”. Phytomedicine, 1, 213-224, 1994.
12.- Hirano T., Homma M., Oka K. “Effects of stinging nettle, Urtica dioica, root extracts and their steroidal components on the Na+, K+ ATPasa of the benign prostatic hyperplasia”. Planta Medica 60, 1: 30-3, 1994 Feb.
13.- Stahl HP. “Therapy of prostatic nycturia with standarized extractum radix urticae”. ZFA Stuttgart, 60, 3: 128-32, 1984 Jan 31.
14.- Krzeski T., Kazon M. et al. “Combined extracts of Urtica dioica and Pygeum africanum in the treatment of benign prostatic hyperplasia: double – blind comparison of two doses”. Clin Ther , 15, 6:1011-20, 1993 Nov-Dec.
15.- Balzarini J., Neyts J., Schols D et al. “The mannose-specific plant lectins from Cymbidium hybrid and the n-acetylglucosamine n-specificplant lectin from Urtica dioica are potent and selective inhibitors of human immunodeficiency virus and cytomegalovirus replication”. Antiviral-Res., 18,2:191-207, 1992 Jun.
BIBLIOGRAFIJA:

1.- Herbal Drugs and Phytopharmaceuticals. Norman Grainger Bisset (Ed). Max Wichtl. CRC Press.1994.
2.- Plantas Medicinales y Drogas Vegetales para infusión y tisana. Edición española a cargo de: Salvador Cañogueral, Roser Vila, Max Wichtl.1998.
3.- Plantas Medicinales. Margarita Fernandez y Ana Nieto. Ed Universidad de Navarra. EUNSA 1982.
4.- Fitoterapia: Vademecum de Prescripción. Editorial Masson. 4ª edición.
5.- The Complete German Commission E Monographs. Therapeutic Guide To Herbal Medicines. Mark Blumenthal. American Botanical Council 1998.
6.- Fitoterapia Aplicada. J.B. Peris, G. Stübing, B.Vanaclocha. Colegio Oficial de Farmacéuticos de Valencia 1995.
7.- Plantas Medicinales. El Dioscórides Renovado. Pio Font Quer.
8.- Guía de Campo de las Flores de Europa. Oleg Polunin. Ediciones OmegaS.A. Barcelona, 1977.
9.- Jean Bruneton. Farmacognosia. Fitoquímica Plantas Medicinales. 2ª Edición. 2001. Ed Acribia. S.A.
10.-100 Plantes Medicinales. Max Rombi. Romart 1998.
11.- Catálogo de Plantas Medicinales. Consejo general de Colegios Oficiales de Farmacéuticos. 2003.

  • KOPRIVA

    ,

    Kopriva brezalkoholne kapljice XXI
    15,49 €Dodaj v košarico

Sorodni članki

Ekološka pridelava na lastnih poljih.
Lastna, moderna proizvodnja
Stroge kontrole kakovosti
Standardizirani izdelki
0