I. Uporabni del rmana
Uporabljajo se cvetni koški.
II. Aktivne sestavine rmana
Eterično olje modre barve (0,2–1,4 %) s spremenljivo vsebnostjo azulenov glede na izvor zdravila. Med glavnimi sestavinami tega izvlečka so:
Monoterpeni: kafra (20 %), alfa- in betapinen (15–17 %), evkaliptol, (10 %), kamfen (6 %), sabinen (12 %)
Seskviterpeni: kamazulen (20 %), dihidroazuleni, kariofilen
Seskviterpenoidi (metilni ester): ahilinske kisline A, B in C
Terpenski oksidi: 1,8-cineol (10 %), linalol, borneol
Monoterpenoni: izoartemisia keton (9 %), tujoni
– Seskviterpenski laktoni: gvajanolidi (ahilicin, ahilin, levkodin, matricin in deacetilmatricin) in germakranolidi (milefin, ahilifolin in dihidropartenolid)
– Flavonoidi: rutin, izoramnetin, artemetin, kasticin, heterozidi apigenina in luteolina
– Katehinski tanini (3–4 %)
– Fenolne kisline, pridobljene iz benzojske kisline: salicilna kislina
– Fenolne kisline, pridobljene iz cimetove kisline: kofeinska kislina
– Alkaloidi: sledi betaina, ahiceina (betonicina), ahileina, stakidrina in glicinbetaina
– Smola
– Kumarini (0,35 %)
– Polini: pontikaepoksid in metilni estri cis- in trans-matrikaričnih kislin
– Steroli: betasitosterol, stigmasterol in kampesterol
– Saponini
– Vitamini: vitamin C in folna kislina
– Cianogenetski glikozid: prunazin
– Lipidi: trigliceridi linolne, oleinske in palmitinske kisline
– Minerali: kalij
RFE (Španska kraljeva farmakopeja): Posušeno cvetje navadnega rmana mora vsebovati najmanj 2 ml/kg eteričnega olja in ne manj kot 0,02 % proazulenov, izraženih kot kamazulen.
III. Farmakološko delovanje rmana
* Notranja uporaba:
– Protivnetno (kamazulen, seskviterpenski laktoni in flavonoidi).
– Spazmolitično, sprosti gladke mišice prebavnega sistema in maternice (flavonoidi, kamazulen, ahilicin).
– Grenko-evpeptično in karminativno (seskviterpenski laktoni: ahilicin).
– Poživilo za tek (oreksin, aperitiv): stimulira brbončice, ki z refleksnim učinkom povečajo nastajanje prebavnih sokov, spodbujajo tek (seskviterpenski laktoni).
– Holeretično in holagogno delovanje tako, da poveča nastajanje in izločanje žolča (eterično olje).
– Krčilno in protihemoroidno (tanini). Listi učinkujejo bolj krčilno kot cvetovi.
– Hemostatično (tanini).
– Blago hipoglikemično (seskviterpenski laktoni).
– Emenagogno (eterično olje).
– Protibakterijsko (seskviterpenski laktoni) in virocidno (virus hepatitisa B).
– Izkašljevanje.
– Nekateri avtorji menijo tudi, da varuje jetra z aktivacijskim delovanjem sukcinat-dehidrogenaze, anilin-hidroksilaze, citokrom-oksidaze, aminopirin-N-demetilaze, ATP-aze in inhibitorskim delovanjem GOT, GPT, kisle fosfataze, ribonukleaze in katepsina B.
– Druga delovanja: kot antipiretik ali febrifugin, diuretik, vermifug, antikonvulziv ali antiepileptik, antirevmatik, uterotonik in antinevralgik in blago hipotenzivno delovanje. Po mnenju nekaterih avtorjev v primeru uživanja v hladni obliki prevladajo njegovi diuretični in tonični učinki, v toplejši obliki pa spodbuja potenje.
– Ahilinske kisline A, B in C (seskviterpenoidi) so pokazale protitumorsko delovanje in vivo proti levkemičnim celicam P-388 podgan.
* Zunanja uporaba rmana:
– Krčilno (tanini).
– Hemostatično (tanini, eterično olje).
– Protihemoroidno (tanini).
– Pomaga pri celjenju (tanini, eterično olje, ahilicin).
– Protivnetno.
Raztopina, ki se dodaja losjonom in šamponom, spodbuja rast las, hkrati pa preprečuje nastanek prhljaja.
IV. Indikacije za uporabo rmana
* Notranja uporaba:
– Anoreksija, pomanjkanje teka.
– Prebavne motnje: hipersekretorni gastritis, dispepsija, krči v prebavnem traktu, slabost, bruhanje, črevesno vnetje, driska, napenjanje.
– Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov: diskinezija žolčnika, žolčni kamni, holecistitis in holelitiaza.
– Predmenstrualni sindrom, menopavza in menstrualne motnje: amenoreja, dismenoreja, metroragija.
– Vročina, prehlad.
– Koadjuvant pri zdravljenju diabetesa tipa 2.
– Venske bolezni: krčne žile, hemoroidi, flebitis itn.
– Drugo: vermifuge, nevroze, epileptični napadi, protin, revmatizem, enureza itn.
* Zunanja uporaba:
– Celjenje ran, kožne razjede, opekline, krvavitve, dermatitis.
– Hemoroidi.
– Pri sedečih kopelih se uporablja v primeru bolečih menstrualnih krčev ali krčev psihosomatskega izvora v ženskem medeničnem predelu.
– Losjon-tonik (stimulativni, krčilni), kreme in maske.
– V izdelkih za lase se uporablja zaradi svoje lastnosti zaviranja izločanja iz lojnic.
V. Kontraindikacije
– Preobčutljivost na navadni rman ali druge vrste iz družine nebinovk.
– Hipersekretorna dispepsija: seskviterpenski laktoni spodbujajo kloropeptično izločanje.
– Obstrukcija žolčevoda. Navadni rman lahko povzroči žolčne kolike in poslabša stanje obstrukcije zaradi rmanovega holeretičnega in holagognega učinka.
– Nosečnost: zaradi vsebnosti alkamidov, z možnim uterotoničnim delovanjem (Peris et al., 1995). Poleg tega so bile na več vrstah živali izvedene študije z nekajkrat večjimi odmerki kot pri ljudeh, pri čemer niso odkrili embriotoksičnih ali teratogenih učinkov; kljub temu na ljudeh niso bile izvedene nobene klinične raziskave, zato se navadni rman uporabi le, če ni drugih, varnejših terapevtskih alternativ.
– Dojenje. Navadni rman se med dojenjem ne sme uporabljati zaradi pomanjkanja podatkov, ki bi potrdili, da je njegova uporaba varna. Ni znano, ali se sestavine navadnega rmana v znatnih količinah izločajo z materinim mlekom in ali bi to lahko vplivalo na otroka. Priporočljivo je prekiniti dojenje ali se izogibati uporabi navadnega rmana.
VI. Previdnostni ukrepi in interakcije z zdravili
Priporočeno je predpisati kratkotrajna zdravljenja. Interakcije z zdravili:
– S peroralnimi antikoagulanti.
– Z zdravili, ki zavirajo nastajanje želodčnih kislin (navadni rman povzroči povečano izločanje kisline).
VII. Stranski učinki in toksičnost
V priporočenih terapevtskih odmerkih niso opisani nobeni neželeni učinki. Pri večjih odmerkih se lahko pri kroničnih zdravljenjih ali pri posebej občutljivih posameznikih pojavijo neželeni učinki: Sveža rastlina lahko povzroči kontaktni dermatitis (zaradi seskviterpenskih laktonov in polinskih spojin). Fotosenzibilinost. Navadni rman lahko poveča občutljivost na svetlobo in občasno povzroči alergije ali koprivnico. Glavoboli, epileptični napadi, glomerulonefritis in omotica
