okroglolista rosika drosera za kašelj

Okroglolista rosika oz. drosera – Drosera rotundifolia L.

OKROGLOLISTA ROSIKA – Drosera rotundifolia L.

Okroglolista rosika ali drosera je mesojeda rastlina, ki se prehranjuje z žuželkami. Ko žuželka pristane na njenih listih, se nitke zapro prek nje in jo tako ujamejo, nato pa listne žleze izpustijo encime, ki so podobni želodčnim sokovom, in prebavijo plen, rastlina pa tako zaužije dušikove in fosforjeve spojine, ki so redke v okolju, v katerem raste. Cveti poleti.

I. Uporabljeni del

Celotna rastlina.

II. Aktivne sestavine

  • Naftokinoni: plumbagin ali plumbagon (metil-2-hidroksi-5-naftokinon-1-4), karboksi-hidroksi-naftokinon, rozolizid, metilhidrojuglon, drozeron, 8-hidroksirozeron, ramenton (2-metil-5,8-dihidroksi-1,4-naftokinon), ramentazeon (5-hidroksi-7-metil-1,4-naftokinon) in izosinanolon (3-metil-4,8-dihidroksi-1-tetralon). Vsebnost naftokinonov se razlikuje v količini in kakovosti – glede na podvrste.
  • Flavonoidi: kvercetin, hiperoksid, izokvercetin in 3-galaktozil-miricetin, katerih vsebnost se razlikuje glede na podvrste.
  • Organske kisline.
  • Tanini.
  • Antocianozidi (dajejo rastlini rdečo barvo).
  • Prav tako rastlina vsebuje mineralne snovi, organske kisline (jabolčna, citronska, galna), sluzi in proteolitske encime.

III. Farmakološko delovanje

  • Deluje proti bronhialnim in črevesnim krčem. Rosika ima bronhodilatatorni vpliv na bronhialne gladke mišice. In vitro raziskave na tkivu morskih prašičkov so pokazale, da izvleček rosike v odmerkih 0,5–1,0 mg/ml zavira muskarinske receptorje M 3 in receptorje histaminov H 1.
  • Deluje proti kašlju (za pomiritev vzdraženosti živca grla).
  • Ekspektorant in mukolitik.
  • Protibakterijski učinek: zavira rast grampozitivnih bakterij (stafilokoki, streptokoki, neumokoki) in nekaterih gramnegativnih bakterij (salmonele).
  • Protiglivični učinek in delovanje proti lišimanijam.
  • Protisklerotični učinek, če se uporablja daljši čas.
  • Protivnetni učinek (plumbagin zavira sintezo prostaglandinov). Pri in vitro raziskavah na človeškem tkivu se je pokazalo, da etanolni izvleček rosike zavira elastazo neutrofilov pri koncentracijah 9,4 mg/ml.
  • Nekateri avtorji prav tako omenjajo diuretični in hipoglikemični učinek.

V svežem stanju je rubefacientna.

IV. Indikacije

  • Vnetja dihal: bronhitis, faringitis, laringitis, astma, oslovski kašelj, dražeč spazmodičen kašel itn.
  • Zelo priporočljiva za osebe, ki morajo naprezati glasilke (operni pevci, pevci, govorci itn.).
  • Krči prebavil.
  • Zunanja uporaba: nevralgije, sklepna vnetja, mišični krči, mialgije itn.

V. Kontraindikacije

Kontraindikacije in interakcije niso podane.

Nosečnost: izvedene so bile raziskave na raznih živalih z različnimi odmerki, večinoma večjimi kot pri ljudeh, brez ugotovitve strupenosti za zarodek ali teratogenosti, a vendar niso bile izvedene klinične raziskave na ljudeh, zaradi česar je uporaba rosike sprejemljiva le ob odsotnosti varnejših alternativ za zdravljenje.

Dojenje: Ni znano, ali se komponente rosike v znatni količini izločajo v materino mleko in ali to lahko vpliva na otroka. Priporoča se prekinitev dojenja ali pa izogibanje uporabi rosike med dojenjem.

 

 

Viri

Študije:

  1. * El extracto etanólico de Drosera madagascariensis presenta acción antiinflamatoria y espasmolítica. El extracto inhibe in vitro la elastasa de neutrófilos humanos (IC50 de 9,4 mg/ml). En esta acción no intervienen las naftoquinonas, sin embargo, los flavonoides, como quercetina (IC50  de  0,8  mg/ml),  hiperósido (IC50  de  0,15  mg/ml)  e isoquercitrina  (IC50  de  0,7  mg/ml)  contribuyen  en  la  inhibición  del enzima. Además, el extracto induce un efecto espasmolítico in vivo sobre el   íleum  de   cobaya,  a   través  de   receptores  colinérgicos  M3   e histamínicos H1. Sin embargo, no presenta actividad in vivo sobre receptores prostaglandínicos PGF2a, en tráquea de cobaya. El contenido en naftoquinonas no intervendría en la acción espasmolítica, debido a su bajo contenido en el extracto.
  2. * Kolodziej H, Pertz HH, Humke A. Institut fur Pharmazie, Pharmazeutische  Biologie,  Freie  Universitat  Berlin,  Berlin,  Germany. Main constituents of a commercial Drosera fluid extract and their antagonist activity at muscarinic M3 receptors in guinea-pig ileum. Pharmazie. 2002 Mar;57(3):201-3. PMID: 11933852 [PubMed-indexed for MEDLINE].
  3. * El extracto clorofórmico de las partes aéreas de Drosera peltata es activo, mediante ensayos de difusión en agar, frente Streptococcus mutans, S. sobrinus, S. rattus, S. cricetus, S. sanguis, S. milleri, S. mitis, S. constellatus, S. oralis, S. salivarius, Prevotella oris, P. buccae y P. intermedia, principales responsables de periodontitis y de aparición de caries dentales. Esta actividad es atribuida a la plumbagona.
  4. * Didry N, Dubreuil L, Pinkas M. Laboratoire de Pharmacognosie, Faculte des Sciences pharmaceutiques et biologiques, Lille, France. Activity of anthraquinonic and naphthoquinonic compounds on oral bacteria. Pharmazie. 1994 Sep;49(9):681-3. PMID: 7972313 [PubMed- indexed for MEDLINE].
  5. * Didry N, Pinkas M, Dubreuil L. Antibacterial activity of naphthoquinones of plant origin. Ann Pharm Fr. 1986;44(1):73-8. PMID:
  6. 3777781 [PubMed-indexed for MEDLINE].
  7. * Vinkenborg J, Sampara-Rumantir N, Uffelie OF.The presence of hydroplumbagin glucoside in Drosera rotundifolia L. Pharm Weekbl. 1969
  8. Jan 17;104(3):45-9. PMID: 5774641 [PubMed-indexed for MEDLINE].
  9. * Bienenfeld W, Katzlmeier H. Flavonoids from Drosera rotundifolia Arch Pharm Ber Dtsch Pharm Ges. 1966 Jul;229(7):598-602. PMID: 5224884 [PubMed-indexed for MEDLINE].

Bibliografija

  1. Benigni, R; Capra, C; Cattorini, P. Piante Medicinali. Chimica, Farmacologia e Terapia. Milano: Inverni & Della Beffa, 1962, pp. 486-9.
  2. Bézanger-Beauquesne, L; Pinkas, M; Torck, M. Les Plantes dans la Therapeutique Moderne. 2ª. Paris: Maloine, 1986, pp. 192-3.
  3. Bézanger-Beauquesne, L;  Pinkas,  M;  Torck,  M;  Trotin,  F.  Plantes Médicinales des Regions Tempérées. Paris: Maloine, 1980, pp.139-40.
  4. Bruneton, J. Elementos de Fitoquímica y Farmacognosia. Zaragoza: Acribia, 1991, p.198.
  5.   Fernández, M;  Nieto,  A.  Plantas  Medicinales. Pamplona: Ediciones Universidad de Navarra, 1982, p.73.
  6.  Lastra, JJ; Bachiller, LI. Plantas Medicinales en Asturias y la Cornisa Cantábrica. Gijón: Ediciones Trea, 1997, pp. 126-7.
  7.  Paris,  RR;  Moyse, M.  Précis de  Matière Médicale. Tome II.  Paris: Masson, 1967, pp. 226-9.
  8. Peris, JB; Stübing, G; Vanaclocha, B. Fitoterapia Aplicada. Valencia: M.I. Colegio Oficial de Farmacéuticos, 1995, p. 253.
  9. Trease,  GE;  Evans,  WCh.  Farmacognosia.  México  D.F.: Interamericana–MacGraw-Hill, 1991, p. 730.
  10. Van   Hellemont,   J.   Compendium   de   Phytotherapie.   Bruxelles: Association Pharmaceutique Belge, 1986, pp. 136-7.
  11. Villar, L; Palacín, JM; Calvo, C; Gómez, D; Montserrat, G. Plantas Medicinales del Pirineo Aragonés y demás tierrras oscenses. 2ª. Huesca: Diputación Provincial, 1992, p. 285.
  12. Melzig MF, Petz HH, Krenn L. Anti-inflammatory and spasmolytic activity of extracts from Droserae Herba. Phytomedicine 2001; 8 (3): 225-229.
  13. Didry N, Dubreuil L, Trotin F, Pinkas M. Antimicrobial activity of aerial parts of Drosera peltata Smith on oral bacteria. Journal of Ethnopharmacology 1998; 60: 91-96.

 

  • , ,

    14,49 Dodaj v košarico
  • , ,

    15,49 Dodaj v košarico

Sorodni članki

Ekološka pridelava na lastnih poljih.
Lastna, moderna proizvodnja
Stroge kontrole kakovosti
Standardizirani izdelki
0