I. Uporabni deli repinca
Korenina.
II. Aktivne sestavine repinca
*Korenina:
Ogljikovi hidrati: približno 69 %, predvsem inulin (27-45 %) in sluz.
Fenolne kisline: kofeinska, klorogenska, izoklorogenska in derivati kofeinske kisline: arcitiin.
Eterično olje v sledovih: vsebuje do sedaj identificiranih 66 komponent. Med njimi: fenilacetaldehid, benzaldehid, metoksi in metilpirazine.
Poliacetileni: aretinska kislina, arktinon, arktinol, arktinal.
Seskviterpenski laktoni tipa gvajanolid.
Fitosteroli: stigmasterol, beta-sistosterol.
Nenasičene spojine: polieni in poliini.
Lignani skupine dibenzil-butirolakton: arktiin in neoarktin A.
Drugo: Tanini in kalijeve soli.
* Listi
Grenčine (seskviterpenski lakton): arktiopikrin.
Ocetna kislina, propionska kislina.
Beta eudesmol.
Arktiol, fukinon, taraksasterol.
* Plod
Grenčine (arktigenin) s protitumorskim delovanjem.
Klorogenska kislina.
III. Farmakološko delovanje repinca
• Protimikrobno, fungistatično – preprečuje razmnoževanje mikrobov (polieni, poliini in tiofen acetilenske spojine).
• Blago hipoglikemično sredstvo (lapafeni: tiofen acetilenska spojina, povezana s seskviterpenskimi laktoni).
• Diuretik, ki poveča izločanje sečnine skozi ledvice (eterično olje in kalijeve soli).
• Spodbuja prebavo in poveča izločanje prebavnih sokov (seskviterpenski laktoni).
• Holeretik, spodbuja nastajanje žolča (eterično olje, polifenoli).
Pri zunanji uporabi: antipruritično, spodbuja celjenje kože in antiseboreično delovanje.
Protimikrobno in protiglivično delovanje, ki mu ga pripisujejo (zaradi prisotnosti večkrat nenasičenih spojin), je bilo potrjeno v študijah in vitro. Preostale lastnosti še niso znanstveno potrjene.
Vodni ekstrakt repinca je in vitro pokazal močan antiagregacijski učinek. Iwakami, S.; Wu JB.; Ebizuka in. et al. “Platelet activating factor antagonists contained en medicinal plants: lignans and sesquiterpenes”, Chem. Pharm. Bull. Tokyo, 40,5: 1196; 1992 May.Iz repinca je bila izolirana aktivna sestavina z visoko molekulsko maso, ki zmanjšuje eksperimentalno povzročeno mutagenost. Morita, K.; Kada, T.; Namiki, M. “A desmutagenic factor isolated from Arctium lappa L.”. Mutat. Res., 129, 1:25-31, 1984 Oct.
IV. Indikacije
Tradicionalno je repinec ena izmed najpogosteje uporabljenih rastlin za čiščenje kože in se uporablja pri dermatoloških težavah kot so: luskavica, seboroični dermatitis, akne, ekcem itd.
Lokalna uporaba na določenem predelu kože ali sluznice: ulcerji in razjede na koži, rane, ognojki, turi, akne, abscesi, dermatomikoze, ihtioze in psoriaza.
Hiperurikemija in protin. Ledvični kamni.
Otekanje okončin. Prekomerna telesna teža, ki jo spremlja zastajanje tekočine.
Izguba apetita, dispepsija, hepatobiliarne diskinezije.
Sladkorna bolezen tipa II.
V. Kontraindikacije
Nosečnost in dojenje. Preobčutljivost na repinec ali druge vrste rastlin iz te družine.
VI. Toksičnost
Lahko povzroči kontaktni dermatitis. Dlačice na rastlini dražijo kožo in roženico.
Študije
Lin SC, Lin CH, Lin CC, Lin YH, Chen CF, Chen IC, Wang LY. “Efectos hepatoprotectores de Arctium lappa L.en los daños del hígado inducidos por el consumo crónico de etanol y potenciados por tetracloruro de carbono”.Department of Pharmacology, Taipei Medical University, Taipei, Taiwan, ROC. PMID: 122118354 (PubMed-indexed for MEDLINE).
Lin CC, Lu JM, Yang JJ, Chuang SC, Ujiie T. “Efectos anti-inflamatorios y eliminadores de radicales de Arctium lappa”. Graduate institute of Pharmaceutical Sciences, Kaohsiung Medical College, Taiwan. Am J Chin Med 1996;24(2):127-37
Kato T, Hirose M, Takahashi S, Hasegawa R, Kohno T, Nishibe S, Kato K, Shirai T. “Efectos del lignano actiína en la promoción 17-beta etinil estradiol del desarrollo del foco celular hepático preneoplásico en ratas”. Anticancer Res 1998 Mar-Apr;18(2A):1053-7.
Hirose M, Yamaguchi T, Lin C, Kimoto N, Futakuchi M, Kono T, Nishibe S, Shirai T. “Efectos de arctiína en la carcinogénesis mamaria inducida por PhIP, de colon y pancreática en ratas hembra Sprague-Dawley y hepatocarcinogénesis inducida por MeIQx en ratas macho F344. Cancer Lett 2000 Jul 3;155(1):79-88.
Iwakami S, Wu JB, Ebizuka Y, Sankawa U. “ Platelet activating factor (PAF) antagonists contained in medicinal plants: lignans and sesquiterpenes”. Chem Pharm Bull. 1992 May; 40(5): 1196-8.
Morita K, Kada T, Namiki M. “ A desmutagenic factor isolatedd from burdock (Arctium lappa L.)”. Mutat Res, 129, 1:25-31, 1984 Oct.
Bibliografija
Herbal Drugs and Phytopharmaceuticals. Norman Grainger Bisset (Ed). Max Wichtl. CRC Press.1994.
Plantas Medicinales y Drogas Vegetales para infusión y tisana. Edición española a cargo de: Salvador Cañogueral, Roser Vila, Max Wichtl.1
Plantas Medicinales. Margarita Fernandez y Ana Nieto. Ed Universidad de Navarra. Eunsa 1982.
Fitoterapia: Vademecum de Prescripción. Plantas Medicinales. B. Vanaclocha, S. Cañigueral. Editorial Masson 4ª edición.
The Complete German Commission E Monographs. Therapeutic Guide To Herbal Medicines. Mark Blumenthal. American Botanical Council 1998.
Fitoterapia Aplicada. J.B. Peris, G. Stübing, B.Vanaclocha. Colegio Oficial de Farmacéuticos de Valencia 1995.
Plantas Medicinales. El Dioscórides Renovado. Pio Font Quer.
Jean Bruneton. Farmacognosia. Fitoquímica Plantas Medicinales. 2ª Edición. 2001. Ed Acribia. S.A.
100 Plantes Medicinales. Max Rombi. Romart 1998.
