I. Uporabni del encijana:
Uporablja se korenina. Ni je treba popolnoma izruvati.
II. Aktivne sestavine encijana:
– Grenke sestavine sekoiridoidnega tipa, kot je genciopikrozid (imenovan tudi genciopikrin in gencioamarin), ki ga najdemo v 2- do 3-odstotnem deležu in je kvantitativno pomembnejša sestavina kot pri hidrolizi laktona (genciogenin) in glukoze. Prisotna sta tudi svertiamarin in sverozid. Kakovostno določujoča komponenta je zaradi visokega indeksa grenkosti (58.000.000) amarogencin (amarogenciozid), acilirani glukozid, ki ga v zdravilu najdemo v zelo majhnem deležu (0,025–0,04 %).
– Rumeni pigmenti, pridobljeni iz ksantonov: gentizin, izogentizin, genciozid, gencisein; saharoza, genciobioza (disaharid z grenkim okusom, 5–8 %) in trisaharid gencianoza.
– Fitosteroli.
– Pektini ali podobne sluzaste snovi, zaradi katerih v stiku z vodo nabrekne.
– Fenolne kisline, pridobljene iz benzojske, kofeinske in protokatehinske kisline.
– Alkaloidi: gencialutin in gencianin (vinilpirido-piron , ki je po mnenju številnih avtorjev produkt procesa ekstrakcije).
– Encimi: invertaze, oksidaze, emulzin in peroksidaze.
– Lipidi z neumiljivo frakcijo.
– Eterično olje s kompleksno sestavo.
– Tanini v majhni količini.
– Odsotnost škroba.
III. Farmakološko delovanje encijana:
– Grenko in aperitivno tonično delovanje (grenke sestavine). Grenke sestavine lahko zaradi stika grenke snovi z ustno sluznico refleksno povečajo izločanje sline, prebavnih encimov in želodčnih sokov. Te grenke spojine reagirajo z okušalnimi brbončicami na dnu jezika, tako da pošljejo dražljaje v možgansko skorjo. Od tam pride dražljaj tudi do vagusnega živca, žlez slinavk in želodca, kar poveča izločanje in gibljivost želodca. Na ta način se s spodbujanjem prebave poveča tek. Zato se rastline, ki vsebujejo te spojine, uporabljajo v primerih izgube teka.
– Evpeptično delovanje s spodbujanjem želodčne gibljivosti in delovanja želodca (grenke sestavine).
– Deluje kot sialogog ali poživilo izločanja sline v ustih (grenčine spodbujajo receptorje grenkega okusa, ki so na brbončicah na koncu jezika in povzročajo povečano izločanje sline).
– Holeretično in holagogno delovanje ter zaščita jeter (grenke sestavine, genciopikrin).
– Imunostimulativno delovanje (spodbujanje imunskega sistema) in levkopoetično delovanje. Dokazano je, da uživanje korenin rumenega svišča povzroči povečano nastajanje levkocitov (belih krvnih celic), zato se domneva, da lahko ugodno deluje v primerih imunske oslabitve, pri katerih je odpornost proti okužbam majhna.
– Učinek antipiretika (alkaloidi, grenke sestavine).
– Vagolitično in nevrotropno antispazmodično delovanje (alkaloidi, grenke sestavine: genciopikrozid). Dokazano je bilo, da v izoliranem črevesju morskega prašiča zavira spontano gibljivost in krčenje, ki ga povzročajo različni agonisti (histamin, acetilholin, BaCl2 in KCl), odvisno od odmerka.
– Protivnetno učinkovanje, celjenje in spodbujanje pravilnega delovanja kože (eudermično) (zaradi neumiljivih lipidov).
– Hemostatično delovanje (peptin, oligosaharidi).
– Deluje tudi kot galaktogog (grenke sestavine).
– Pri zunanji uporabi se uporablja kot tonik za lase v obliki losjona.
IV. Indikacije:
– Prebavne motnje: dispepsija, slaba prebava, hipoklorhidrija (zmanjšano izločanje želodčnih sokov), občutek sitosti, ptoza ali atonija želodca (povešen želodec), napenjanje.
– Pomanjkanje teka.
– Odpoved jeter, motnje žolčnika.
– Okrevanje po bolezni z vročino.
V. Kontraindikacije:
Pojavijo se v primeru gastritisa, želodčnih razjed, zgage, divertikulitisa, divertikuloze, refluksne bolezni požiralnika, vnetne črevesne bolezni.
Med nosečnostjo in dojenjem je njegova uporaba močno odsvetovana (okusu mleka daje grenkobo).
VI. Previdnostni ukrepi:
Če se v primeru dispepsij uporablja kot prebavni tonik, ga je priporočljivo uživati pred jedjo. Če se uporablja pri anoreksiji, ga je treba uživati eno uro pred jedjo.
Lahko okrepi delovanje protidiabetičnih (hipoglikemičnih) zdravil.
VII. Stranski učinki in toksičnost:
Občasno lahko pri ljudeh, nagnjenih h glavobolom, povzroči le-te.
Pri večjih odmerkih lahko zaradi grenkih sestavin povzroči draženje želodca in bruhanje.
V bazi podatkov FEDRA (španska farmakovigilanca, podatki o neželenih učinkih), španskega sistema farmakovigilance, zbrani podatki o naslednjih mogočih neželenih učinkih na jetra, pri cirozi jeter.
Toksični učinki niso opisani.
Viri:
Klinične študije:
* El-Sedawy AI, Hattori M, Kobashi K, Namba T. Metabolism of gentiopicroside (gentiopicrin) by human intestinal bacteria. Chem Pharm Bull (Tokyo) 1989 Sep; 37(9): 2435-7. PMID: 2605687 (PubMed-indexed for MEDLINE).
* Menkovic N, Savikin-Fodulovic K, Savin K. Chemical composition and seasonal variations in the amount of secondary compounds in Gentiana
lutea leaves and flowers. Planta Med. 2000 Mar;66(2):178-80. PMID: 10763597 (PubMed–indexed for MEDLINE).
* Matzkies F, Webs B. Effect of a plant extract combination preparation on gastrointestinal transit time and bile acid excretion. Fortschr Med. 1983 Jul 28;101(27-28):1304-6. PMID: 6618384 [PubMed- indexed for MEDLINE].
* Morimoto I, Nozaka T, Watanabe F, Ishino M, Hirose Y, Okitsu T. Mutagenic activities of gentisin and isogentisin from Gentianae radix (Gentianaceae). Mutat Res. 1983 Feb;116(2):103-17. PMID: 6338357 [PubMed-indexed for MEDLINE].
* Kondo Y, Takano F, Hojo H. Pharmaceutical Institute, Tohoku University, Sendai, Japan. Suppression of chemically and immunologically induced hepatic injuries by gentiopicroside in mice. Planta Med. 1994 Oct;60(5):414-6. PMID: 7997467 [PubMed-indexed for MEDLINE].
* Orhan DD, Aslan M, Aktay G, Ergun E, Yesilada E, Ergun F. Department of Pharmacognosy, Faculty of Pharmacy, Gazi University, Etiler 06330,
Ankara, Turkey. Evaluation of hepatoprotective effect of Gentiana olivieri herbs on subacute administration and isolation of active principle. Life Sci. 2003, 72(20): 2273-83. PMID: 12628447 [PubMed- indexed for MEDLINE].
* Ozturk N, Husnu Can Baser K, Aydin S, Ozturk Y, Calis I. Anadolu University, Medicinal and Aromatic Plant and Drug Research Centre-(TBAM), 26470 Eskisehir, Turkey. Effects of Gentiana lutea ssp. symphyandra on the central nervous system in mice. Phytother Res. 2002, 16(7): 627-31. PMID: 12410542 [PubMed-indexed for MEDLINE].
* Rojas A, Bah M, Rojas JI, Gutierrez DM. Smooth muscle relaxing activity of gentiopicroside isolated from Gentiana spathacea. Planta Med 2000, 66(8): 765-7. PMID: 11199140 [PubMed-indexed for MEDLINE].
Bibliografija
– Benigni, R; Capra, C; Cattorini, P. Piante Medicinali. Chimica, Farmacologia e Terapia. Milano: Inverni & Della Beffa, 1962, pp. 706-8.
– Bézanger-Beauquesne, L; Pinkas, M; Torck, M. Les Plantes dans la Therapeutique Moderne. 2ª. Paris: Maloine, 1986, pp. 237-8.
– Bézanger-Beauquesne, L; Pinkas, M; Torck, M; Trotin, F. Plantes Médicinales des Regions Tempérées. Paris: Maloine, 1980.
– Bruneton, J. Elementos de Fitoquímica y Farmacognosia. Zaragoza: Acribia, 1991.
– Fernández, M; Nieto, A. Plantas Medicinales. Pamplona: Ediciones Universidad de Navarra, 1982.
– Paris, RR; Moyse, M. Précis de Matière Médicale. Tome III. Paris: Masson, 1971.
– Peris, JB; Stübing, G; Vanaclocha, B. Fitoterapia Aplicada. Valencia: M.I. Colegio Oficial de Farmacéuticos, 1995.
– Trease, GE; Evans, WCh. Farmacognosia. México D.F.: Interamericana–MacGraw-Hill, 1991.
– Van Hellemont, J. Compendium de Phytotherapie. Bruxelles: Association Pharmaceutique Belge, 1986.
– British Herbal Pharmacopoeia. Vol. I. Bournemouth, Dorset: British Herbal Medical Association, 1990.
– European Scientific Cooperative On Phytotherapy (E.S.C.O.P.). Monographs on the medicinal uses of plant drugs. Fascicle IV:
Gentianae radix. July 1997.
– James, A; Duke, Ph D. Handbook of Medicinal Herbs. 5ª. Boca Ratón, Florida: CRC Press, 1987, pp. 207-8; 519.
– Real Farmacopea Española 2ª Edición. Madrid: Ministerio de Sanidad y Consumo, 1997
– Samuelsson, G. Drugs of Natural Origin. A Textbook of Pharmacognosy. Stockholm: Swedish Pharmaceutical Press, 1992.
– Trease, GE; Evans, WCh. Farmacognosia. México D.F.: Interamericana-MacGraw-Hill, 1991.
– Van Hellemont, J. Compendium de Phytotherapie. Bruxelles: Association Pharmaceutique Belge, 1986.
– Farmacognosia. G.E. Trease y W. C.Evans. CECSA.
– Herbal Drugs and Phytopharmaceuticals. Norman Grainger Bisset (Ed). Max Wichtl. CRC Press.1994.
– Plantas Medicinales y Drogas Vegetales para infusión y tisana. Edición española a cargo de: Salvador Cañogueral, Roser Vila, Max
Wichtl.1998.
– British Herbal Pharmacopoeia 1983.
– The Complete German Commission E Monographs. Therapeutic Guide To Herbal Medicines. Mark Blumenthal. American Botanical Council 1998.
– Pharmacognosy, Phytochemistry, Medicinal Plants. Jean Bruneton. Lavoisier Publishing.
– Pharmacognosy. 9th edition. Varro E. Tyler–Lynn R. Brady–James E. Robbers.
– Fitoterapia: Vademecum de Prescripción. Plantas Medicinales. Colaboran: Asociación española de médicos naturistas. Colegio Oficial de Farmacéuticos de Vizcaya.
– Bulletin officiel Nº 90/22 bis” del “Ministère des Affaires Sociales et de la Solidarité, Médicaments a base de Plantes.
– French Public Health Code.
