Meni
Logotip Soria NaturalŠt. izdelkov: 0 | Skupaj: 0,00 

Sibirski ženšen oz. elevterokok – Eleutherococcus senticosus Maxim

sibirski ženšen-elevterokok

SIBIRSKI ŽENŠEN OZ. ELEVTEROKOK – Eleutherococcus  senticosus Maxim

I. Uporabljeni deli

Korenina

II. Aktivne sestavine

  • Elevterozidi (0,6–0,9 %): heterozidi, katerih genini spadajo v zelo različne fitokemične skupine: elevterozid A ali davcesterol (glukozid, ki izvira iz betasitosterola), elevterozid B (glukozid sinapalkohola), elevterozida D in E (glukozida siringazresmola) in elevterozidi I, K, L, M (saponozidi, ki izvirajo iz oleinske kisline).
  • Fenilpropanski derivati: prosta ali estrificirana kavna kislina, aldehid koniferila.
  • Fitosteroli: D-sitosterol.
  • Heterogeni polisaharidi (elevterani).

III. Farmakološko delovanje

  • Adaptogen, antihipnotik: stimulira SNC, povečuje fizično in intelektualno zmogljivost, krepi nespecifično odpornost na bolezni, zmanjšuje pogostost bolezni zaradi mraza in izčrpanosti. Deluje proti utrujenosti in depresiji. Boljša odpornost na fizični in umski stres.
    Nekateri avtorji menijo, da adaptogeni učinek sibirskega ženšena in ženšena nastaja s stimulacijo pituitario-adrenokortikalnega sistema, saj je bilo pri laboratorijskih živalih opaženo povišanje ravni kortikosterona v plazmi uro po intraperitonealni injekciji. Prav tako je bilo opaženo, da je učinek adaptogena najizrazitejši po 50 dneh zdravljenja.
    Sibirski ženšen-elevterokok športniki uporabljajo za povečanje fizičnih zmogljivosti. Povzroča zmanjšanje porabe glikogena, fosfokreatina in ATP, skupaj z manjšim nabiranjem mlečne kisline v progastih mišicah. Dolgotrajnejše uživanje sibirskega ženšena-elevterokoka poveča oksidativno fosforilacijo, kar izboljša izrabo ogljikovih hidratov in omogoča gospodarnejšo porabo makroenergetskih fosfatnih spojin.
  • Imunomodulator: izboljša humoralno imunost (polisaharidni delež). Zviša se nespecifična odpornost na bolezni. Razne klinične raziskave, opravljene na ljudeh, kažejo, da peroralno odmerjanje etanolnega izvlečka sibirskega ženšena stimulira aktivacijo raznih podvrst limfocitov B in T ter povečuje fagocitozno dejavnost. Poleg tega sproža proizvodnjo interlevkina 1 in interlevkina 6. Ta učinek je opaziti po daljšem obdobju uporabe (6 mesecev).

Izvleček sibirskega ženšena izboljšuje splošno stanje onkoloških pacientov, ki se zdravijo z obsevanjem in s kemoterapijo, saj znižuje koncentracijo metabolitov, ki se uporabljajo kot antiproliferativi za rakave celice. Prav tako dviguje odpornost na naravno žarčenje.
Pri laboratorijskih živalih je bil opažen zaščitni učinek proti razvoju rakov, ki jih sproža N-dušik-etil-urea.
In vitro vodni izvleček korenine sibirskega ženšena izkazuje citotoksični učinek na levkemične celice pri glodavcih.
Izvleček sibirskega ženšena je in vivo povzročil povečanje fagocitoze Candide albicans prek granulocitov in monocitov.

  • Protivirusno delovanje: etanolski izvleček in vitro zavira množenje človeškega rinovirusa, respiratornega sincicijskega virusa in virusa gripe A.
  • Krvotvorno delovanje: sibirski ženšen je pri krvodajalcih skrajšal čas okrevanja hematokrita in volumna krvi, povišal stopnjo hemoglobina, število nevtrofilcev in eozinofilcev ter koncentracijo globulinov v plazmi.
  • Rahlo hipoglikemičen učinek: zvišuje raven inzulina v krvni plazmi in znižuje raven glikogena.
  • Deluje proti prostim radikalom (antioksidant).
  • Antikoagulant: sibirski ženšen aktivira sisteme proti strjevanju krvi in s tem ščiti živali pred trombogenezo, ki jo sproži intravenozna injekcija tromboplastinskega tkiva.
  • Stimulira endokrino funkcijo spolnih žlez in nadledvičnih žlez.
  • Gonadotropno delovanje na prostato in semenske mešičke.
  • Protivnetno: zmanjšuje prepustnost žil.

    IV. Indikacije

  • Fizična in umska izčrpanost, astenija.
  • Astenija onkološkega izvora.
  • Odpravljanje stranskih učinkov kemoterapije in obsevanja.
  • Sladkorna bolezen: povezano z inzulinom ali s peroralnimi antidiabetiki.
  • Športniki in delavci v ekstremnih pogojih, za izboljšanje učinkovitosti.
  • Študentje, za izboljšanje sposobnosti koncentracije.

    V. Kontraindikacije

  • Srčne aritmije, arterijska hipertenzija, tesnoba in nervoza. Vse to lahko zaradi stimulativnega učinka na SNC sibirski ženšen poslabša.
  • Nosečnost in dojenje: ne obstajajo podatki, ki bi zagotavljali varnost uporabe v tem obdobju.

VI. Interakcije

  • Srčni glikozidi: sibirski ženšen lahko poveča biološko dostopnost digoksina, kar povečuje njegove zdravilne učinke in tudi toksičnost.
  • Heparin, peroralna zdravila proti strjevanju krvi in agregaciji krvnih ploščic. Sibirski ženšen lahko okrepi učinke teh zdravil, kar poveča tveganje za krvavitve.
  • Peroralna zdravila za sladkorno bolezen in inzulin. Sibirski ženšen lahko okrepi hipoglikemično delovanje inzulina in peroralnih antidiabetikov, zato je treba ob skupnem jemanju prilagoditi odmerek inzulina ali antidiabetikov.

VII. Neželeni učinki

Priporočeni odmerki za zdravljenje niso zaznani. Pri dolgotrajnem zdravljenju, pri še posebej občutljivih posameznikih ali pri visokih odmerkih so bili opisani naslednji neželeni učinki: slabost, bruhanje, driska, tahikardija, nervoza in glavoboli.
V nekaterih primerih se pojavlja dnevna zaspanost ali pa spremembe spanca, če se sibirski ženšen jemlje ponoči.
Opisan je bil verjeten estrogenski učinek.

VIII. Previdnostni ukrepi

Zaradi kemičnih in farmakoloških razlik med korenino sibirskega ženšena in ginsengom se zdravilni rastlini med seboj ne moreta nadomeščati.

IX. Raziskave

Izvleček sibirskega ženšena-elevterokoka je bil preizkušen na več kot 2.200 subjektih kliničnih študij, da bi ocenili njegove adaptogenske učinke na bolezenska stanja. V te raziskave je bilo vključenih veliko različnih bolezni, med katerimi so bile: angina, hipertenzija, hipotenzija, akutni pielonefritis, razne vrste nevroze, akutne kraniocerebralne poškodbe, revmatska kardiopatija, kronični bronhitis in rak. Sibirski ženšen je pokazal dobro adaptogensko aktivnost pri teh boleznih.

Standardni odmerek tekočega izvlečka, ki se je uporabljal v večini raziskav, je bil od 2,0 do 4,0 ml (pa do 16,0 ml) od enkrat do trikrat dnevno, v obdobjih do 60 dni zapored. Odmerek, standardiziran za vsebnost več kot 1 % etevterozida E, bi moral biti od 100 do 200 mg trikrat dnevno. Pri daljšem obdobju uporabe gre običajno za 2–3 tedne premora na 60 dni uporabe.

Raziskave o toksičnosti na živalih so pokazale, da izvlečki sibirskega ženšena dejansko niso toksični. Pri raziskavah na ljudeh se je pokazalo, da ti sibirski ženšen dobro prenašajo, stranski učinki pa so redki; vendarle pa stranski učinki, ki se pogosto pojavljajo pri visokih odmerkih, vključujejo: nespečnost, razdražljivost, melanholijo in tesnobo. Pri posameznikih z revmatsko kardiopatijo so se pojavili simptomi, kot so: perikardialna bolečina, glavobol in povišanje krvnega tlaka.

Sibirski ženšen je konsistentno izkazal sposobnost izboljšanja počutja ob raznih psiholoških težavah, vključno z depresijo, nespečnostjo, s hipohondriazo in z različnimi nevrozami. Ena izmed mogočih razlag je izboljšano ravnovesje monoaminov, saj se je pokazalo, da sibirski ženšen povečuje vsebnost monoaminov v možganih, nadledvičnih žlezah in v urinu pri podganah.

Viri

1.-. Farnsworth NR et al. “Siberian ginseng (Eleutherococcus senticosus).Estado acual como un adaptógeno”. Econ Med Plant Res 1:156-215, 1985.

2.- Asano K et al. « Efecto del extracto de Eleuterococcus senticosus en la capacidad de trabajo físico en humanos”. Planta Med 53: 175-7, 1986.

3.- Hacker B, Medon.” Efectos citotóxicos de extractos acuosos de Eleutherococcus senticosus en combinación con N6-(delta 2 isopentanil)- adenosina y 1 beta-D-arabinofuranosilcitosine contra células leucémicas L1210.”

4.- Medon PJ, Ferguson PW, Watson CF.”Efectos de extractos de Eleutherococcus senticosus sobre el metabolismo del hexobarbital in vivo e in vitro”. Ethnopharmacol 1984 Apr;10(2):235-41. PMID: 6707901 [PubMed – indexed for MEDLINEJ]

5.- Eschbach LF, Webster MJ, Boyd JC, McArthur PD, Evetovich TK. “Efecto de Eleutherococcus senticosus sobre el uso y funcionamiento de sustratos”. Int J Sport Nutr Exerc Metab 2000 Dec;10(4):444-51 PMID:11099371 [PubMed – indexed for MEDLINE]

6.- Glatthaar,Saalmuller B, Sacher F, Esperester A. “Actividad antiviral de un extracto derivado de las raíces de Eleutherococcus senticosus”. Antiviral res 2001 Jun;50(3):223

7.- Szolomicki J, Samochowiec L, Wojcicki J, Drozdzik M, Szolomicki. “La influencia de los componentes activos de Eleutherococcus senticosus en la defensa celular y estado físico en el hombre”.S.Phytother Res 2000 Feb;14(1):30-5.

8.- Deyama T, Nishibe S, Nakazawa Y. “Constituyentes y efectos farmacológicos de Eucommia y Ginseng siberiano (Eleutherococcus senticosus)”. Acta Pharmacol Sin 2001 Dec;22(12):1057-70

9.- Gaffney BT, Hugel HM, Rich PA. “los efectos de Eleutherococcus senticosus en los índices de hormonas esteroideas del estrés y el número de linfocitos en atletas fondistas”. Life Sci 2001 Dec 14;70(4):431-42.

10.- Hikino H, Takahasshi M, Otake K, Konno C.”Aislamiento y actividad hipoglicémica de eleuterósidos A, B, C, D, E , F y G: glicanos de la raíz de Eleutherococcus senticosus”. J Nat Prod 1986 Mar-Apr;49(2):293-7

11.- Kaloeva ZD. “Efectos de los glicósidos de Eleutherococcus senticosus en los índices hemodinámicos de niños en estados de hipotensión”.Farmakol Toksikol 1986 Sep-Oct;49(5):73

12.- Bohn, Nebe CT, Birr C. “Estudios de citometría de flujo con el extracto de Eleutherococcus senticosus como agente inmunomodulador”.Arzneimittelforschung 1987 Oct;37(10):1193-6

13.- Bespalov VG, Aleksandrov VA, Laremenko KV, Davydov VV, Lazareva NL, Limarenko Alu, Slepian LI, Petrov AS, Troian DN. “Efecto de inhibición de preparaciones fitoadaptógenas de Bioginseng, Eleutheococcus senticosus y Rhaponticum carthamoides en el desarrollo de tumores del sistme nervioso en ratas, inducido por N-nitrosoetilurea.”. Vopr. Onkol 1992; 38(9): 1073-80.

14.- Dowling EA, Redondo DR, Branch JD, Jones S, McNabb G, Williams MH. “Efecto de Eleutherococcus senticosus sobre la duración del ejercicio de intensidad submáxima y máxima” Med Sci Sports Exerc 1996 Apr;28(4):482-9

15.- Asano K, Takahashi T et al. “ Effect of Eleutherococcus senticosus extract on human physical working capacity”. Planta Medica 1986; 3:175-77.

16.- Borchers AT, Water J van de et al. “Comparative effects of three species of ginseng of human peripheral blood lymphocyte proliferativ responses”. International Journal of Immunotherapy 1998;14:143-152.

17.- Davydov M., Krikorian AD. “Eleutherococcus senticosus as an adaptogen: a closer look”. Journal of Ethnopharmacology 2000;72:345-393.

18.- Schmolz MW, Sacher F , Aicher B. “ The synthesis of Rantes, G- CGS, IL-4, IL-5, IL-6, IL-12 and IL-13 in human whole –blood cultures is modulated by an extract from Eleutherococcus senticosus maximus L. rrots:modulation of cytokine synthesis by Eleutherococcus senticosus extract”. Phytotherapy Research 2001; 15:268-270.

19.- Steinman GG, Esperester A, Joller P. “Immunopharmacological in vitro effects of Eleutherococcus senticosus extracts”. Arzeimittel- Forschung 2001; 51(1):76-83.

20.- Golotin VG, Gonenko VA, Zimina VV et al. “Effect of ionol and eleutherococcus on changes of the hypophyseo-adrenal system in rats under extreme conditions”. Vopr. Med. Khim., 35,1:35-7, 1989 Jan-Feb.

21.- Kupin VI, Polevaia EB, Sorokin AM. “Immunomodulating action of an eleutherococcus extract in oncologic patients”. Sov.Med., 5: 114-6, 1987.
22.- Molokowskii DS, Davidov VV, Tiulenev VV. “ The action of adaptogenic plant preparations in experimental alloxan diabetes”. Probl. Endokrinol. Mosk. 35,6: 82-7, 1989 Nov-Dec.

23.- Shang SY, MA YS, Wang SS. “Effect of eleuthreosides on ventricular late potential with coronary heart disease and myocarditis”. Chung His I Chiie Ho Tsa Chih. 11,5:280-1, 261, 1991 May.

BIBLIOGRAFIJA

1. Plantas Medicinales. Thérapeutique-Toxicité.Christiane Vigneau. Masson, Paris 1985.

2. The Complete German Commission E Monographs. Therapeutic Guide To Herbal Medicines. Mark Blumenthal. American Botanical Council 1998.

3. Pharmacognosy, Phytochemistry, Medicinal Plants. Jean Bruneton. Lavoisier Publishing.

4. Fitoterapia Aplicada.J.B. Peris, G. Stübing, B.Vanaclocha.Colegio
Oficial de Farmacéuticos de Valencia 1995.

5. Fitoterapia: Vademecum de Prescripción. Plantas Medicinales.Colaboran: Asociación española de médicos naturistas. Colegio Oficial de Farmacéuticos de Vizcaya.

6. Botanical Influences on ILness.Melvyn R. Werbach, M.D. Michael T. Murray, N.D.

7. Plantes Médicinales des régions tempérees.L. Bézanger-Beauquesne et M. Pinkas. M. Torch et F.TrotinMaloine S.A. Editeur. Paris 1980.

8. Las plantas medicinales. Guía práctica con remedios eficaces para los trastornos más comunes.Penélope Od

9. British Herbal Pharmacopoeia 1990.

10. Farmacognosia. G.E. Trease y W. C.Evans. CECSA.

11. Pharmacognosy. 9th edition. Varro E. Tyler – Lynn R. Brady – James E. Robbers.

12. 100 Plantes Medicinales. Docteur Max Rombi. Ediciones Romart 1998.

13. Farmacognosia 2ª Edición. Jean Bruneton. Ediciones Acribia S.A. 2001.

14. Bulletin officiel Nº 90/22 bis. Ministère des Affaires Sociales et de la Solidarité.

15. French Public Health Code.

Deli na