I. Uporabni deli vražjega kremplja
Gomolji stranskih korenin (sekundarne korenine), grenkega okusa.
II. Aktivne snovi vražjega kremplja
• Monoterpenski glikozidi iz skupine iridoidov (3%): harpagozid (cimetov ester harpagida), harpagid, procumbid in njihovi derivati.
• Stahioza in drugi sladkorji (rafinoza, saharoza, galaktoza, fruktoza, glukoza).
• Benzokinon: harpagokinon.
• Triterpeni: ursolna in oleanska kislina.
• Steroli: b-sitosterol (zavira tvorbo prostaglandin sintetaze).
• Proste kisline: cimetova, klorogenska.
• Flavonoidi: kaemferol, luteolin.
• Smola.
• Eterično olje 0,3%.
Vsebnost harpagozida v korenini mora biti vsaj 1,2 %.
IV. Farmakološko delovanje vražjega kremplja
• Protivnetno.
• Rahel analgetični učinek.
• Antiaritmično.
• Hipotenzivno.
• Odvajalno delovanje (lahko se šteje za neželeni učinek).
• Oksitoksično delovanje – stimulira krčenje maternice (kontraindicirano v nosečnosti).
• Diuretično delovanje.
• Hipoholesterolemično delovanje.
• Hipoglikemično delovanje.
V. Indikacije
Tradicionalna uporaba
Uporaba vražjega kremplja je razširjena v južni in jugozahodni Afriki. Uporabljajo ga za:
• odvajanje,
• spodbujanje prebave,
• pri migrenskih glavobolih,
• pri alergijah,
• za zniževanje vročine (čaj),
• pri revmatizmu,
• pri porodu.
Sveža korenina v obliki mazila: pomaga pri težkih porodih in se uporablja pri kožnih obolenjih in ranah (razjede, turi, ognojki).
Notranja uporaba:
• Revmatična stanja: osteoartritis, artritis, fibromialgija, bolečine v hrbtu.
• Prebavne motnje: izguba apetita, dispepsija, zaprtje, enteritis, divertikuloza itd.
Zunanja uporaba:
• Boleča in vnetna stanja mišic in sklepov.
VI. Kontraindikacije
• Nosečnost.
• Dojenje.
• Razjeda na želodcu in dvanajstniku.
VII. Previdnostni ukrepi
• Spremljajte morebitno interakcijo z antiaritmiki.
VIII. Neželeni učinki in toksičnost
• Bruhanje. Je grenko zdravilo, zato ga morda slabo prenašamo v primerih gastroenteritisa ali sindromov s slabostjo ali bruhanjem. Pri predpisovanju v zeliščnih čajih ga priporočamo v kombinaciji z organoleptičnimi korektorji, najbolje z lupino grenke pomaranče ali meto.
• Odvajalno delovanje.
• Je zdravilo s široko mejo varnosti.
Študije
Klinične študije analgetičnega in protivnetnega delovanja vražjega kremplja:
Od prvih študij na podganah na Univerzi v Jeni (Zorn 1958) so številne študije pokazale analgetično in antiflogistično aktivnost korenine vražjega kremplja (Wegener T et al 1999, 2003), čeprav včasih rezultati niso bili po pričakovanjih zaradi metodologije ali uporabljenih odmerkov vražjega kremplja (Moussard et al 1992) (Whitehouse et al 1983).
Pri preučevanju PAR je opazno znatno izboljšanje z izginotjem bolečine in funkcionalnim okrevanjem, pri čemer opazimo, da je bil najbolj zanimiv učinek opažen pri subakutnih stanjih in da so se na zdravljenje slabo odzvala le akutna ali zelo stara stanja (Erdos, A et. al1978 ). V nekaterih študijah je bilo ugotovljeno, da ta protivnetni učinek vražjega kremplja (Fiebich BL et al 2001) zmanjša potrebo po jemanju nesteroidnih protivnetnih zdravil (Chantre P et al 2000; Leblanc D et al 2000).
Deluje na občutljivost in žilni odziv, zmanjšuje togost pri bolnikih z bolečinami v mišicah v hrbtu, vratu in ramenih, ne da bi vplival na CNS- (Gobel H et al 2001), zaradi česar je zanimiv pri zdravljenju fibromialgije.
V multicentrični študiji 174 bolnikov so opazili izboljšanje bolečine in mobilnosti pri bolnikih z neradikularno bolečino v hrbtu brez resnega IS (Laudahm D et al 2001).
Pri 197 bolnikih s kronično bolečino v hrbtu so uporabljali 2 dnevna odmerka (600-1200), pri čemer so opazili izboljšanje, če je bila bolečina kratkotrajna, huda in z nevrološko prizadetostjo (Chrubasik S et al 1999).
Pri 250 bolnikih z nespecifično bolečino v hrbtu (104), osteoartritično bolečino v kolenu (85) in kolku (61) opažajo, da uporaba vražjega kremplja zmanjša potrebo po jemanju nesteroidnih protivnetnih zdravil. Izboljšanje je bilo bolj izrazito pri mladih, pri bolečinah v kolku in ko je začetna bolečina večja (Chrubasik S et al 2002). Zabeležili so nizko pojavnost neželenih učinkov na prebavo.
Bibliografija:
Chantre P, Cappelaere A, Leblan D, Guedon D, Vandermander J & Fournie B. Efficacy and tolerance of Harpagophytum procumbens versus diacerhein in treatment of osteoarthritis. Phytomedicine 2000 Jun;7(3):177-83
Chrubasik S, Junck H, Breitschwerdt H, Conradt C & Zappe H. Effectiveness of Harpagophytum extract WS 1531 in the treatment of exacerbation of low back pain: a randomized, placebo-controlled, double-blind study. Eur J Anaesthesiol 1999 Feb;16(2):118-29
Chrubasik S, Thanner J, Kunzel O, Conradt C, Black A & Pollak S. Comparison of outcome measures during treatment with the proprietary Harpagophytum extract doloteffin in patients with pain in the lower back, knee or hip. Phytomedicine 2002 Apr;9(3):181-94
Erdos, A.; Fontaine, R.; Friehe, H.; Durand, R. & Pöppinghaus, T. Beitragzur Pharmakologieund toxikologie verschiedener. Etrakte, sowie des Harpagosids aus Harpagophytum rocumbens DC. Planta Med. 1978; 34: 97-108,
Fiebich BL, Heinrich M, Hiller KO, Kammerer N. Inhibition of TNF-alpha synthesis in LPS-stimulated primary human monocytes by Harpagophytum extract SteiHap 69. Phytomedicine 2001 Jan;8(1):28-30
Gobel H, Heinze A, Ingwersen M, Niederberger U & Gerber D. Effects of Harpagophytum procumbens LI 174 (devil’s claw) on sensory, motor und vascular muscle reagibility in the treatment of unspecific back pain Schmerz 2001 Feb;15(1):10-8
Laudahn D & Walper A. Efficacy and tolerance of Harpagophytum extract LI 174 in patients with chronic non-radicular back pain. Phytother Res 2001 Nov;15(7):621-4
Leblan D, Chantre P & Fournie B. Harpagophytum procumbens in the treatment of knee and hip osteoarthritis. Four-month results of a prospective, multicenter, double-blind trial versus diacerhein. Joint Bone Spine 2000;67(5):462-7.
Moussard C, Alber D, Toubin MM, Thevenon N, Henry JC. A drug used in traditional medicine, harpagophytum procumbens: no evidence for NSAID-like effect on whole blood eicosanoid production in human. Prostaglandins Leukot Essent Fatty Acids 1992 Aug;46(4):283-6
Wegener T. Therapy of degenerative diseases of the musculoskeletal system with South African devil’s claw (Harpagophytum procumbens DC) Wien Med Wochenschr 1999;149(8-10):254-7
Wegener T. Degenerative diseases of the musculoskeletal system–overview of current clinical studies of Devil’s Claw (Harpagophyti radix). Wien Med Wochenschr. 2002;152(15-16):389-92.
Whitehouse LW, Znamirowska M, & Paul CJ. Devil’s Claw (Harpagophytum procumbens): no evidence for anti-inflammatory activity in the treatment of arthritic disease. Can Med Assoc J 1983 Aug 1;129(3):249-51
Zorn, B. Antiarthritis effect of the Harpagophytum root; preliminary report.. Z Rheumaforsch. 1958 Apr;17(3-4):134-8.
