Depresija

Za depresijo so značilne motnje razpoloženja. Posameznik občuti žalost, pomanjkanje zaupanja vase, ima nizko samozavest, slabo koncentracijo, je neodločen, izgubi  zanimanje za okolico. Ne najde več veselja in užitka v stvareh in odnosih. Občuti brezup in nemoč. V hujših primerih se lahko pojavljajo misli na smrt in samomor, razmišljanja o ničvrednosti, preganjavica, kar lahko vodi poslabšanje zdravstvenega stanja.  Depresijo pogosto spremljajo tudi fizičnimi simptomi, kot so utrujenost, anoreksija in bulimija, nespečnost, pri ženskah so lahko prisotne motnje v ciklusu mesečnega perila,  izguba telesne teže, izguba želje po spolnosti ali impotenca.

Depresija se pojavi večinoma zaradi prepleta:

• bioloških dejavnikov (dednost, spremembe možganskih živčnih prenašalcev – nevrotransmitorjev, kot so serotonin, dopamin, noradrenalin, ali zaradi hormonskih sprememb),
• psihosocialnih dejavnikov (stres na delovnem mestu ali na splošno v življenju, težave v partnerskih odnosih) in
• osebnostnih dejavnikov.

Redkeje je lahko depresija povezana z določenimi boleznimi, kot so Parkinsonova bolezen, multipla skleroza, revmatoidni artritis.

Depresije v grobem delimo na tri tipe:

• hude depresije, kjer prevladujejo dedni dejavniki in je vpliv zunanjih dejavnikov manjši,
• reaktivna depresija, ko gre za slabo prilagoditev na zunanje stresne okoliščine (izguba ljubljene osebe, težave na delovnem mestu ali pri zaposlitvi) in
• distimija, ki je bolj povezana z načinom življenja osebe in vplivi dolgotrajnega stresa.

Splošni ukrepi: 

1. Prehrana mora biti uravnotežena, da se izognemo pomanjkljivemu vnosu določenih vitaminov in mineralov.

• Določena živila vsebujejo hranila, ki lahko izboljšajo razpoloženje ljudi, ki trpijo zaradi depresije.
• Triptofan je aminokislina, ki je  predstopnja aminoserotonina, nevrotransmiterja, povezanega z občutki uravnoteženosti, blagostanja in sreče. Ima tudi analgetični učinek (vpliva na zaznavo intenzivnosti bolečine), pomemben pa je tudi za spanje in pri spolnih odnosih.
• Vir triptofana so kivi, banane, ananas, kakav v prahu, meso, suho sadje.
• Omega 3 maščobne kisline: Uživanje prinaša številne koristi, kot so več serotonina in izboljšanje depresivnih simptomov. Najdemo jih v ribah (losos, skuša, slanik, tuna, sardine), v lanenih in chia semenih ter v oreških.
• Ogljikovi hidrati povečajo dostopnost triptofana za možgane, zato jih je za večjo proizvodnjo serotonina priporočljivo vključiti v vse obroke. Polnozrnate žitarice in rjavi riž vsebujejo tudi minerale in vitamine (zlasti skupine B).
• B vitamini: Potrebni so za pravilno delovanje živčnega sistema. Pivski kvas je dober vir.
• Izogibajte se kofeinu, poživljajočim pijačam in alkoholu, kajenju in živilom z nasičenimi maščobami in rafiniranim sladkorjem.

2. Redno telovadite: S tem lahko olajšate številne telesne in čustvene simptome, ki jih povzroča depresija. Med telesno vadbo nastaja serotonin in druge snovi, na primer endorfini, ki ugodno vplivajo na razpoloženje. Druženje s prijatelji ali vključitev  v kakšno skupinsko športno aktivnost (hoja, pohodništvo, kolesarjenje, plavanje …) pomaga premagati izolacijo, ki je pogosto težava depresivnih ljudi.
3. Pojdite na sonce: Ultravijolični žarki povečuje proizvodnjo serotonina. Sonce prispeva k vitalnosti, krepi telo in izboljša kakovost spanja.
4.  Poskrbite za aktivno življenje in motivacijo. Poiščite hobi, ki vam je všeč: zbirateljstvo, ustvarjanje, glasba, naredi sam, vrtnarjenje, učenje tujih jezikov, notranje oblikovanje, slikarstvo, ples …
5. Glasbena terapija: Zdravilni učinki glasbe so znani že od nekdaj. To obliko terapije izvajajo za to usposobljeni terapevti na podlagi znanstvenih dognanj. Trenutno potekajo raziskave o uporabi te terapije za izboljšanje simptomov in posledic nekaterih telesnih ali duševnih bolezni in za izboljšanje kakovosti življenja ljudi na splošno.
6. Akupunktura: Izvajajo jo posamezniki, ki so za to posebej usposobljeni. Lahko se kombinira s fitoterapijo – terapijo z zdravilnimi rastlinami.
7. Če je potrebno, se posvetujte s psihologom ali psihiatrom.
8. Osebe, ki jemljejo zdravila (antidepresive), zdravljenja ne smejo prekiniti nenadoma. Prekinitev jemanja zdravil naj poteka postopoma in pod zdravniškim nadzorom.