Za motnje v presnovi maščob je značilna povečana raven holesterola in/ali trigliceridov v krvi. Gre za dve vrsti maščob v krvnem obtoku, ki jih v telo vnesemo s hrano, nastajajo pa tudi v jetrih. Hiperlipidemija je pomemben dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja.
Holesterol in trigliceridi imajo pomembno vlogo v telesu, so vir energije in sestavni del celičnih membran.
Holesterol je pomemben tudi za tvorbo drugih snovi, kot so žolčne kisline, vitamin D in hormoni (estrogen, progesteron, androgen in kortizol).
Holesterol se glede na velikost delcev deli na HDL ali »dober holesterol«, ki skrbi za prenos odvečnega holesterola v jetra in njegovo izločanje iz telesa. Preprečuje nalaganje na stenah žil. LDL ali »slab holesterol« pa se lahko pri visokih ravneh nalaga na stene arterij in tvori aterosklerotične plake.
Zelo poenostavljeno lahko hiperlipidemijo razvrstimo na hiperholesterolomijo ali povečan holesterol v krvi, hipertrigliceridemijo ali povišane trigliceride in hiperlipidemijo, ko gre za povišanje holesterola in trigliceridov v krvi.
Vzroki
Vzroki za hiperlipidemije so številni: genetski, prehrana z veliko nasičenih maščob, prekomerna telesna teža, jemanje nekaterih zdravil (kortikosteroidi, kontracepcijske tablete, beta blokatorji), bolezni (nefrotski sindrom, hipotiroidizem, dekompenzirana sladkorna bolezen, anoreksija). Dejavniki, ki lahko prispevajo k povečani količini maščob v krvi, so še kajenje, premalo gibanja in prekomerno uživanje alkohola.
Simptomi
Povišane ravni maščob v krvi običajno ne povzročajo akutnih simptomov. Redko lahko zelo visoka raven trigliceridov povzroči pankreatitis oziroma vnetje trebušne slinavke.
Lahko se pojavijo tudi ksantomi, rumene lehe iz histocitov polnih lipidov, navadno v koži, pogosto pa tudi na vekah.
Odlaganje holesterola v arterijah vodi do ateroskleroze.
Splošni ukrepi
Prehranska priporočila pri povišanem holesterolu v krvi – spisek priporočenih živil:
- Prehrana naj bo raznolika, z veliko sadja, zelenjave, riža in polnozrnatih žit (kruh, riž, testenine). Pojejte vsaj dva kosa sadja na dan. Zelenjava naj bo redno na jedilniku. Pojejte najmanj dva obroka zelenjave (surove ali kuhane) vsak dan.
- Ribe so boljši izbor od mesa. Priporočamo modre ribe: sardine, tuna, skuša, losos …
- Zmanjšajte uživanje rdečega mesa na dva dni na teden. Izbirajte raje med piščancem, puranom ali kuncem brez kože. To meso lahko jeste dva do trikrat na teden. Priporočamo uživanje mesa največ enkrat na dan in do 200 gramov na obrok.
- Zmanjšajte porabo jajc na dve ali tri na teden.
- Uporabljajte delno posneto mleko in mlečne izdelke.
- Izogibajte se pekovskih izdelkov in pripravljene hrane, ki vsebuje nasičene maščobe.
- Alkohol: Lahko popijete en ali dva kozarca rdečega vina na dan.
- Hrana naj bo kuhana. Izogibajte se ocvrti hran, mastnim omakam. Pred kuhanjem iz živil odstranite vidno maščobo.
- Uporabljajte začimbe, oljčno olje, zelišča. Sol pa v zmernih količinah, približno pet gramov soli na dan.
- Jejte počasi in hrano porazdelite na več manjših obrokov, kar boljše vpliva na raven maščob v krvi.
- Poskrbite za redno telovadbo, prilagojeno starosti in zmožnostim. Redna vadba prispeva k izgubi odvečne teže, nižjemu krvnemu tlaku in nižji ravni holesterola v krvi.
- Ohranite ustrezno telesno težo: prehrana s primernim vnosom kalorij in redna telesna vadba.
- Opustitev kajenja pomaga pri zniževanju krvnega tlaka in holesterola. Kajenje poveča LDL (slabi) holesterol, znižuje HDL (dober) holesterol in pospešuje nastajanje krvnih strdkov, ki vodijo v zamašitev arterij.
- Pravilno spremljajte in uravnavajte sladkorno bolezen.
- Klorofil pomaga zniževati raven holesterola in trigliceridov.
