Kako prepoznati sindrom razdražljivega črevesja?
Sindrom razdražljivega črevesja je kronična težava, ki se kaže z zaprtjem ali drisko ali menjavo obojega, napenjanjem in bolečinami v trebuhu, občutkom nepopolnega izločanja in prisotnosti sluzi v blatu.
Podobni simptomi so značilni tudi za ulcerozni kolitis in Chronovo bolezen. Vendar pri sindromu razdražljivega črevesja črevesna stena ni prizadeta in ni nobenih sprememb v črevesnem tkivu.
Natančen vzrok za razvoj sindroma razdražljivega črevesja ni poznan, znano pa je, da ima stres pomembno vlogo. Pogosteje se pojavlja pri ženskah med 20. in 50. letom starosti.
Pri nekaterih ljudeh lahko simptomi trajajo več tednov, nato se nekaj časa zmanjšajo ali izginejo; pri drugih pa so lahko bolj ali manj stalno prisotni.
Splošni ukrepi za lajšanje težav pri sindromu razdražljivega črevesja:
Psihološka podpora
- Pomembno se je zavedati povezave med psihološkim stresom in pojavom ter intenzivnostjo simptomov, da se boste lahko bolje spopadli z boleznijo.
- Naučite se nauči prepoznati sprožilce in jih pravočasno odstraniti, lahko tudi ob pomoči strokovnjaka.
- Vadba joge, tai-chija in sprostitvenih tehnik spodbujajo umirjanje in zmanjšujejo stres.
Prehranski ukrepi pri razdražljivem črevesju
Pri zaprtju naj bo prehrana bogata z v vodi topnimi vlakninami. Ne pozabite piti dovolj vode za ustrezno hidratacijo.V primeru driske pa raje izbiramo v vodi netopne vlaknine, ki se nahajajo prevsem v polnozrnatem ali črnem kruhu, graham testeninah, rjavem rižu.
- Sadje je vir v vodi topnih vlaknin, pektina in sluzi, ki ščitijo črevesno sluznico. Jabolka, hruške, kaki, kutine, papaja, datlji so nekateri izmed najbolj priporočljivih virov v vodi topnih vlaknin.
- Sladka koruza in polenta prav tudi zmehčata blato in ščitita sluznico. Ker koruza ne vsebuje glutena, jo marsikdo bolje prenaša kot na primer polnozrnati pšenični kruh.
- Vlaknine v pšeničnih otrobih imajo tršo konsistenco in lahko dražijo črevesno sluznico, zato so ovseni otrobi primernejši. Vsebujejo topna vlakna (beta-glukane in sluzi), ki mehčajo blato in ščitijo sluznico. Uživate lahko tudi kuhano kašo ali ovsene kosmiče, saj so zelo hranljivi.
- Prehrana naj ne vsebuje preveč maščob, saj spodbujajo črevesno gibljivost in odvajanje blata. Bogata naj bo z ogljikovimi hidrati in beljakovinami. Beljakovine nekoliko zavirajo črevesno motiliteto (in zmanjšajo siljenje na blato takoj po obroku).
- Izogibajte se živilom, ki jih slabo prenašate in vam povzročajo napihnjenost in napenjanje ali celo bolečine v črevesju. Ne jejte živil, ki povzročajo črevesne pline, prav tako ne jejte pekočih in močno začinjenih jedi in ne pijte gaziranih pijač.
- Jejte, ko ste umirjeni, sede za mizo in vsak grižljaj počasi prežvečite.
- Izogibajte se velikim obrokom. Raje jejte manjše obroke večkrat na dan.
- Priporočamo, da se držite rednega urnika obrokov. Preskakovanje obrokov ali neprestano grizljanje prigrizkov nista primerna za vas.
- Če opažate znake intolerance na laktozo, mleko in mlečne izdelke zamenjajte z rastlinskimi napitki (mandljevo, ovseno, riževo »mleko«).
- Zmanjšajte porabo sorbitola (umetnega sladila), saj lahko povzroča napenjanje.
Drugi ukrepi za lajšanje težav pri sindromu razdražljivega črevesja
- Poskrbite za zadosten vnos vode (1,5-2 litra na dan), zlasti če med težavami prevladuje zaprtje. Starejše osebe, ki imajo zmanjšano zaznavo žeje morajo poskrbeti, da vseeno zaužijejo (s hrano in pijačo) dovolj vode.
- Redna in zmerna telesna aktivnost, z dodatnimi vajami, ki krepijo trebušne mišice, pomaga pri lajšanju stresa in olajša delovanje črevesja, še zlasti, če vas pogosto muči zaprtost.
- Pri zaprtosti je pomembno, da ne greste na potrebo v miru in brez naglice, najbolje po zajtrku. Nikakor ne zavirajte ali prestavljajte na kasnejši čas potrebe po iztrebljanju, ko se le-ta pojavi.
- V primeru driske, priporočamo počitek. Tudi vadbo prestavite za nekaj dni.
- Bolečine v trebuhu lahko lajšate s termoforjem ali drugim virom toplote.
- Ne zlorabljajte odvajal.
