Meni
Logotip Soria NaturalŠt. izdelkov: 0 | Skupaj: 0,00 

Koliko je depresivnih v Sloveniji?

Depresijo so nekoč po  galenskem zdravilstvu opisovali kot preveč melanholičen temperament. Prevladujoč element je črni žolč. Melanholično naravo opredeljujeta  »mrzlo in suho«, med tipične bolezni pa sodita zaprtje in potrtost.

Ključni simptomi depresije kot so jih nekoč opisovali:

  • potrtost, bridkost,
  • pomanjkanje zanimanja za sedanjost,
  • vase potegnjeno, tiho obnašanje,
  • oslabljena funkcija prebave z zaprtjem. ¹

Povzeto po članku Nacionalnega inštituta za javno zdravje lahko simptome depresije razdelimo na biološke, psihološke in družbene. Med seboj prepletajo, ni pa nujno, da se vsi izrazijo.

Biološki simptomi depresije:

  • dnevno spreminjanje razpoloženja (slabše zjutraj);
  • motnje spanja (zlasti jutranja nespečnost), apetita in želje po spolnosti;
  • izguba volje in motivacije;
  • pomanjkanje energije in utrujenost;
  • nezmožnost uživanja; odsotnost življenjskega navdušenja.

Psihološki simptomi depresije:

  • potrtost in tesnoba;
  • občutek notranje praznine;
  • občutek krivde, manjvrednosti in obup;
  • znižana toleranca, impulzivnost in agresivnost;
  • motnje koncentracije in spomina.

Družbeni simptomi depresije:

  • izguba zanimanja za druge ljudi;
  • zmanjšana učinkovitost pri delu.

Oseba z depresivno motnjo to občuti kot hudo breme, ki obstaja tudi za njene najbližje. Depresivno motnjo občutijo partner, družina in drugi. ²

Kako pogosta je depresija? Koliko je depresivnih pri nas?

Za depresivno motnjo bo vsaj enkrat v svojem življenju zbolela vsaj šestina prebivalcev, ta trenutek pa je depresiven vsak dvajseti med nami.²

»Depresijo lahko povzroči hud stres. Med nedavnimi raziskavami se je pokazalo, da so nekateri ljudje biološko programirani tako, da se na stres odzivajo z depresijo. Tudi slaba prehrana in pomanjkanje hranil lahko poveča potrtost«.³

Ne čakajmo, da se počutje tako pokvari. Ob prvih znakih imamo še dovolj energije za ukrepanje, če smo opremljeni z znanjem.

Kako si lahko pomagamo in preprečimo razvoj depresije?

Zdrava mešana prehrana, pri kateri pazimo, da pojemo dovolj omega 3 maščobnih kislin in aminokisline triptofan, ki  je pred stopnja hormona sreče serotonina. Polnovredni ogljikovi hidrati povečajo dostopnost triptofana za možgane, zato jih je za večjo proizvodnjo serotonina priporočljivo vključiti v vse obroke. Polnozrnate žitarice in rjavi riž vsebujejo tudi minerale in vitamine, zlasti skupine B, ki so pomembni za delovanje možganov, živčevja in psihološko počutje.

Katera živila bodo vsak dan na krožniku:

  • ribe (sardele, sardine, morski list, losos), ki so vir omega 3,
  • laneno in ričkovo olje sta rastlinska vira omega 3,
  • kivi, banane, ananas, kakav v prahu, suho sadje in oreščki, grah, čičerika (viri triptofana),
  • puranje in goveje meso, jajca (viri triptofana),
  • polnozrnate žitarice, ovseni kosmiči, rjavi riž, kvinoja, proso, kvasni kosmiči in pivski kvas so dobri viri vitaminov B skupine.

Zdravilne rastline, ki jih uporabljamo pri depresiji:

Šentjanževka  prispeva k ohranjanju pozitivnega razpoloženja, ohranjanju čustvenega ravnotežja. Podpira občutek sproščenosti.

Pasijonka za umirjanje anksioznosti in zaskrbljenosti.

Oves kot splošno krepčilo.

Sibirski ženšen z več energije.

Aktivnosti

Telesni napor je pri premagovanju depresije zelo pomemben. Sprošča nastajanje endorfinov, ki spodbujajo dobro počutje. »Pri dveh raziskavah je pokazalo, da sta aerobična vadba in pogovor bolj učinkovita pri zdravljenju depresije kot samo pogovor.«3

Z gibanjem na soncu in varnim sončenjem dobimo tudi vitamin D. Po nekaterih virih je pomanjkanje tega vitamina povezano z razvojem depresije.

Joga in meditacija ali vaje čuječnosti pomagajo pri odpravljanju škodljivih posledic stresa in povečajo odpornost na stres.

Vključenost v družbo

Vključenost v socialno mrežo je prav tako pomembna pri preprečevanju osamljenosti. Druženje s prijatelji, pogovor s sorodniki, sodelovanje v društvih ali ukvarjanje s hobiji krepijo povezanost z drugimi nam pomembnimi ljudmi.

Začnimo z majhnimi koraki in vsak dan pripravimo kosilo ali večerjo z navedenimi živili. Vsako popoldne se odpravimo vsaj na sprehod. Pokličimo prijatelja in se pogovorimo. Življenje bo postopoma, a zagotovo lepše.

Viri:

  1. Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, Založba Domus, 1994
  2. https://www.nijz.si/sl/o-depresiji
  3. Earl Mindell: Ohranimo zdravje z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano; Založba Mladinska knjiga 1999
Deli na

Sorodni članki