I. Uporabni del breze

Listje, po možnosti mlado. Včasih tudi lubje in popki.

II. Aktivne sestavine breze

Glavne sestavine brezovega listja so flavonoidi in triterpenski derivati. Flavonoidi (2–3 %). Hiperozid, rutin, kemferol, avikularin, heterozidi miricitrina, kvercetola in kvercitrina. Triterpeni, pridobljeni iz lupana (lupeol in hidroksilirani derivati, betulinol in betulinska kislina) in iz damarena (betulafoldiendiol, -triol in -tetrol). Eterično olje (0,041–1 %), ki vsebuje do 98 % monotropitozida, ki se z encimsko hidrolizo v prisotnosti vode spremeni v metilsalicilat. Ostalo: Vitamin C, karoteni, kalijeve soli, fenolne kisline (kofeinska in klorogenska), katehinski, galni in elagični tanini, nikotinska kislina, biprocianidoli in triflavonoidi.

Lubje je še posebej bogato s tanini, kar mu daje zdravilne lastnosti. Popki vsebujejo predvsem eterično olje z visoko vsebnostjo ogljikovodikov in seskviterpenskih alkoholov.

III. Farmakološko delovanje breze

• Diuretik (flavonoidi in triterpeni). Dokazano je diuretično delovanje, ki poveča izločanje vode in elektrolitov. Sečnina in sečna kislina. Ta diuretični učinek je ugoden, morda zaradi visoke vsebnosti vitamina C. Povečana diureza tudi preprečuje nastanek peska v ledvicah in mehurju.
• Protivnetno (metilsalicilat).
• Analgetik in učinek nižanja vročine (metilsalicilat).
• Antiseptično in protiglivično (eterično olje).
• Celjenje (tanini).
• Lipolitik: lajša razkrajanje celulitnih vozličkov.
• Holeretično in blago holagogno delovanje.

V. Indikacije

• Okužbe sečil: cistitis, uretritis, pielonefritis.
• Ledvični kamni, ledvične kolike.
• Edemi, oligurija, hiperurikemija, protin, azotemija.
• Pri lokalni uporabi: pomoč pri revmatičnih težavah in celulitu.

VI. Kontraindikacije

Nosečnost in dojenje.

VII. Previdnostni ukrepi

Priporočljivo uživati z veliko tekočine (vsaj dva litra na dan), da se izogne dehidraciji. Peptična razjeda in gastritis. Breza lahko poslabša te patologije zaradi ulcerogenega učinka taninov. V primeru edema, povzročenega zaradi odpovedi ledvic ali srčnega popuščanja, je treba brezo uporabljati pod zdravniškim nadzorom.

VIII. Stranski učinki in toksičnost

Prebavni: Redko se pojavi slabost, bruhanje, gastralgija, gastritis ali zaprtje zaradi prisotnosti taninov.
Dermatološki/alergični: pri občutljivih posameznikih se lahko pojavijo mehurjasti izpuščaji zaradi brezovega katrana.
Zdravilo v normalnih odmerkih ni toksično, vendar je eterično olje breze zaradi visoke vsebnosti metilsalicilata zelo strupeno, tako pri neposrednem vnosu v telo kot pri nanašanju na kožo, saj se absorbira skozi njo. Pri otrocih so bile opisane resne težave; zaužitje 10 ml eteričnega olja je lahko usodno. Zastrupitev se kaže s slabostjo, bruhanjem, pljučnim edemom in napadi.

Viri:

Študije:
1.- Pisha E., Chai H., Lee IS et al. « Discovery of Betulinic acid as a selective inhibitor of human melanoma that functions by induction of
aptosis ». Natura Medicine, 1, 1046-1050, 1995
2.- Zakharov NA., Pridantseva NM et al. “Use of a tincture of birch buds for treating supurative wounds”. Vestn Khir Im I I Grek 1980; 124(1): 82-85.
3.- Soler F., Poujade C et al. « Betulinic acid derivates : a new class of specific inhibitors immunodeficiency virus type I entry ». J. Med Chem.,39, 1069-1083. 1996.
4.- DS, Pezzuto JM, Kim Pisha E. “Síntesis de derivados del ácido betulínico con actividad frente al melanoma humano”. PMID: 9873420 [PubMed – indexed for MEDLINE]
5.- Fulda S, Jeremias I, Steiner HH, Pietsch T, Debatin KM. “Ácido betulínico: un Nuevo agente citotóxico contra las células tumorales cerebrales”. PMID: 10399962 [PubMed – indexed for MEDLINE

Bibliografija:

1.- Real Farmacopea Española, Suplemento 1998.
2.- Farmacognosia. Jean Bruneton. 2ª edición. Editorial Acribia. SA.
3.- Guía de las plantas medicinales. 4 ª Edición. Paul Schauenberg/Ferdinand Paris.
4.- Plantas Medicinales y Drogas Vegetales para infusión y tisana. Edición española a cargo de: Salvador Cañogueral, Roser Vila, Max Wichtl.1998.
5.- Pharmacognosy, Phytochemistry, Medicinal Plants. Jean Bruneton. Lavoisier Publishing.
6.- Fitoterapia Aplicada. J.B. Peris, G. Stübing, B.Vanaclocha. Colegio Oficial de Farmacéuticos de Valencia 1995.
7.- Fitoterapia: Vademecum de Prescripción. B. Vanaclocha, S. Cañigueral. Editorial Masson 4ª Edición.
8.- Plantas Medicinales. Margarita Fernandez y Ana Nieto. Ed Universidad de Navarra. EUNSA 1982.
9.- Plantas Medicinales. El Dioscórides Renovado. Pio Font Quer.
10.- Plantas Medicinales. Thérapeutique-Toxicité. Christiane Vigneau. Masson, Paris 1985.
11.- 100 Plantes Medicinales. Max Rombi. Romart 1998.
12.- The Complete German Commission E Monographs. Therapeutic Guide To Herbal Medicines. Mark Blumenthal. American Botanical Council 1998.