Meni
BREZPLAČNA poštnina za vsa plačila s kartico ali po predračunu.
Logotip Soria NaturalŠt. izdelkov: 0 | Skupaj: 0,00 

I. Uporabni del

Priporočljiva je predvsem uporaba semen. Včasih se uporabljata tudi lubje in listje.

II. Aktivne sestavine

– Semena:
Triterpenski saponini (10 %): escin.
Flavonoidi: heterozidi kvercetola in kemferola.
Proantocianidoli, oligomeri 3-repikatehola, A-G eskulatanini.
Škrob (do 60 %).
Kumarini: eskulin in fraksin.
Steroli: stigmasterol, alfaspinasterol in betasitosterol.

Klični listi semena, zelo bogati s škrobom (40–50 %) in drugimi sladkorji, vsebujejo lipide (6–8 %), heterozide flavonolov, ciklitole in saponozide. Slednji predstavljajo do 10 % mase zdravila. »Celotni« saponozidi, znani pod imenom escin, so mešanica različnih heterozidov, pridobljenih iz dveh triterpenskih genov serije olean-12(13)-eno: protoescigenin in baringtogenol-C (escini Ia, b, IIa, b, III itn.). Oba genina sta polihidroksilirana (pri C-3, C-16, C-21, C-22, C-28 in v primeru protoescigenina pri C-24), njuna sekundarna hidroksila pa sta pri C-21 in C-22 esterificirana z alifatskimi kislinami z nizko molekulsko maso (etanojska kislina, tiglična kislina, angelska kislina). Osidna vez se vzpostavi med hidroksilom pri C-3 genina in D-glukuronsko kislino spremenljivega trisaharida.

Semenske ovojnice, ki so jih v preteklosti izločali iz registriranih zdravil, vsebujejo proantocianidole, oligomere (-) – epikatehola: procianidol B-2, ki je prevladujoči, spremljajo drugi dimeri z mostičkom (B-5) in njegova dva mostička (A-2, A-4 [4 →6], A-6, A-7 [4 →8]), ki se med seboj razlikujejo zaradi svojega drugega mostička, 2 → 5 ali 2 → 7. Zdravilo vsebuje tudi preproste trimere (z enim mostičkom: C-1) ali zgrajene iz enote z dvema mostičkoma tipa A (4 → 8, 2 → 7), eskulitanini (A-D), pa tudi tetrameri (eskulitanini E-G).

– Lubje: Kumarinski heterozidi: eskulozid, fraksozid in skopoletozid. To naj bi bile temeljne aktivne sestavine. Katehinski tanini (proantocianidin A2). Levkoantocianidini. Flavonoidi. Alantoin. Fitosteroli. Alkani.

– Listje: Kumarinski heterozidi: eskulozid, fraksozid in skopoletozid kot glavne aktivne sestavine. Flavonoidi. Tanini. Fitosteroli. Sledi escina.

III. Farmakološko delovanje

Semena: venotonično (escin). Protivnetno in protiedematozno (escin in steroli). Vazoprotektivno, poveča odpornost kapilar in zmanjša njihovo krhkost (escin, eskulozid in eskuletin).

Escin, prisoten v semenih, zmanjša prepustnost ožilja in deluje protiedematozno. Izvleček semena zmanjša lizosomsko aktivnost (beta-N-acetilglukozaminidaza, betaglukuronidaza in arilsulfataza), ki je pri kroničnih venskih patologijah povečana, tako da se zmanjša hidroliza proteoglikanov, ki so del kapilarnih sten. Poleg tega zavira prepuščanje proteinov z nizko molekulsko maso, elektrolitov in vode v intersticij, tako da zmanjša vaskularno prepustnost.

Te lastnosti escina so posledica molekularnega mehanizma za izboljšanje vstopa kalcijevih ionov, ki povzroči povečanje venske napetosti in vivo ter in vitro. K tem farmakološkim delovanjem prispevajo tudi drugi mehanizmi, kot so sproščanje PGF2 iz ven, antagonizem histamina in zmanjšan katabolizem tkivnih mukopolisaharidov.

Proantocianidin A2 je pokazal venotonično in zaščitno delovanje žilnih sten (povečuje kapilarni upor in zmanjšuje krhkost).

Antihemoragično delovanje: zaradi zaščitnega delovanja žilnih endotelijev in povečane kapilarne odpornosti.
Proantocianidin ima tudi antioksidativno delovanje in je klinično, pri lokalni uporabi, pokazal zaščitni učinek proti indukciji eritema z UV-sevanjem.

– Lubje: Pri lubju izstopa eskulozid, ki zmanjša prepustnost kapilar in poveča njihovo odpornost. Zmanjšuje tudi škodo UV-sevanja betažarkov, zato se uporablja pri izdelavi sončnih krem.

*** Izvlečki divjega kostanja so pogosta sestavina krem za zdravljenje krčni žil in hemoroidov, saj njegovi saponozidi povečajo absorpcijo drugih učinkovin.
*** Izvleček divjega kostanja zmanjša nastajanje prostih radikalov in vivo ter in vitro in zavira lipidno peroksidacijo.

IV. Indikacije

Semena:

  • Varikoza in drugi pokazatelji kronične venske insuficience okončin: okornost, otekline, bolečina, mravljinčenje in nočni krči v mečnih mišicah.
  • Hemoroidi.
  • Reabsorpcija edemov, predvsem po operaciji.
  • Tromboflebitis in krčne razjede.
  • Krhkost kožnih kapilar: petehije, ekhimoza in hematomi, eritroza.
  • Ostalo: Semena se tradicionalno uporabljajo za zdravljenje diareje, vročine in artritisa.

– Listje in lubje: liste in lubje se tradicionalno uporabljata za zdravljenje diareje, vročine, artritisa, edema, benigne hiperplazije prostate, predmenstrualnega sindroma in neproduktivnega kašlja.Lokalno se uporabljata za zdravljenje dermatitisa.

V. Kontraindikacije

Nosečnost in dojenje. Preobčutljivost na divji kostanj. Melena in hematurije.

VI. Previdnostni ukrepi:

Zdi se, da je absorpcija escina večja v odsotnosti hrane, a večje je tudi tveganje za poškodbe želodca, zato je divji kostanj priporočljivo uživati po obrokih.  Zaradi ulcerogenega učinka čreslovin (taninov) lahko divji kostanj poslabša gastritis ali peptično razjedo.  Odpoved ledvic: divji kostanj je v primeru odpovedi ledvic treba uporabljati previdno, saj lahko dodatno zmanjša ledvični izčistek. Odpoved jeter: escin je povzročil nekaj primerov hepatotoksičnosti.  Srčno popuščanje: divji kostanj je treba uporabljati previdno pri zdravljenju edemov, povezanih s srčnim popuščanjem.

VII. Interakcije z zdravili

Heparin, peroralni antikoagulanti in antiagregacijska sredstva. Navadni divji kostanj lahko okrepi antikoagulantne učinke teh zdravil in spodbudi krvavitve. Escin izpodrine te spojine iz njihove vezave na proteine in tako poveča njihove učinke.
Penicilini (ampicilin) in cefalosporini (cefalotin) lahko povečajo toksičnost escina.

VIII. Stranski učinki in toksičnost

So zelo redki in se pojavijo pri posebej občutljivih posameznikih, pri daljšem zdravljenju ali pri večjih odmerkih. Zaradi vsebnosti saponozidov ta rastlina draži sluznico, zlasti prebavno, kar lahko povzroči želodčno hiperacidnost, slabost ipd. Urtikarija, pruritus, izpuščaji ali kontaktni dermatitis. Zelo redko se lahko pojavi nekroza jeter ali toksična nefropatija. Nenamerno uživanje semen, zlasti pri otrocih, lahko povzroči resne težave. Eskulin je v prevelikem odmerku povzročil zastrupitev, ki se kaže z nekoordinacijo, mišično oslabelostjo, glavobolom, drisko, bruhanjem, midriazo, omamljenostjo, paralizo obraza in depresijo dihanja. Ti simptomi se lahko pojavijo pri zaužitju več kot pet semen; vendar pa je možnost, da se to pojavi zaradi uživanja mešanic s kostanjevim izvlečkom, zelo majhna.