Preveč stresa celicam neusmiljeno odžira vitamine, elemente v sledeh in beljakovine.
Po večerji, bogati z vitamini in beljakovinami – gradniki za živčevje in srečo, se zjutraj zbudimo dobre volje. Če smo nato celo jutro izpostavljeni stresu, ko hitimo v službo, ko zvonijo telefoni in ko roki pritiskajo…, se zaloge hranil izpraznijo in že dopoldne se pojavi malodušje in obup.
Če nam primanjkuje varovalnih vitaminov A, C in E, prosti radikali oksidirajo občutljive maščobne kisline. Receptorji živčevja za hranila, hormone ali živčne peptide se zamašijo. Posledice so napetost, razdražljivost in raztresenost.
Iz utrujenosti – v nespečnost
Tako se razvije stalno prisotna utrujenost, ki tudi ponoči preprečuje, da bi se dobro naspali in spočili.
Izgradnja stresnega hormona kortizola podivja in ves čas živimo v nekakšnem kaosu. Le misli se stežka prebijajo od ene živčne celice do druge. Opisani procesi potekajo v našem telesu neodvisno od naše volje. Na to zavestno ne moremo vplivati. Lahko pa vplivamo na to, kaj vnašamo v telo s hrano.
Če se želijo malodušni ljudje s pomočjo vitaminov in drugih bioloških snovi sprostiti in osrečiti, morajo najprej pomiriti živčevje, nato pa ga napolniti s hormoni sreče.
Pomirimo živčevje
Najpomembnejše hranilo za živčevje je lecitin. Kaj bomo jedli, da ga bo naše telo tvorilo?
- sončnična semena,
- pšenične kalčke,
- pivski kvas,
- melaso,
- rumenjake,
- jetra (ekološko meso),
- doma zmleto polnovredno zrnje in agrume.
Jedilnik za dobro voljo – pri depresijah:
5 manjših z beljakovinami polnih obrokov (tofu, jajca, ovčji in kozji sir, puran, piščanec), ki jim vsakič dodamo veliko vitamina C, da se v možganske in živčne celice načrpa dovolj psihičnih beljakovinskih surovin. Dodatek limoninega soka je še posebno pomemben po 35 letu starosti, ko se zmanjša količina solne kisline v želodčnem soku in zato slabo izrabljajo beljakovine. Za dobro voljo je pomemben tudi magnezij, ki ga veliko vsebuje temnozelena zelenjava in mangan, element v sledeh, ki je v polnozrnatih žitih, tofuju, oreških, semenih rumenjaku in zeleni zelenjavi.
Zajtrk:
- rezina puste gnjati in pustega sira; skuta ali piščančja solata
- sadna solata in sveže iztisnjen limonin sok
Za malico si privoščimo krepčilni napitek, ki nam zagotovi energijo:
- Avokadov napitek: v mešalniku zmešajmo avokado, polovico jabolka, 5 žlic limoninega soka, pol pomaranče, mini ščepec soli.
- Orehovo mleko: o,5 l mleka (lahko rastlinskega), rumenjak, 50 g orehov, žlica rozin , 3 žlice medu. Zmiksamo in popijemo Jajce mora biti popolnoma sveže. Napitka ne shranjujemo za kasneje.
- Jagodni napitek: po 50 g malin, ribeza, jagod, grozdja, borovnic v mešalniku zmešamo z limoninim sokom in medom.
Glavni obrok:
- tofu ali riba s špinačo in brokolijem, krompir, motovilec v solati
Večerja:
- pri depresivnih motnjah ogljikove hidrate izpustimo in pojemo velik krožnik presne hrane s puranjim zrezkom, posuto z oreščki.
Večerja pri nespečnosti:
- “sladkaj si čaj, če iščeš spanec” je kitajski pregovor, ki drži. Hitra razgradnja glukoze v sladkorju, medu ali testeninah nam pomaga zaspati. Seveda ne smemo pretiravati, žlička ali dve sta dovolj.
- Vitamin B6, C in magnezij pa moramo vzeti že dopoldne, da pripravimo telo na nočno spalno presnovo.
- Kdor težko zaspi, naj obratno kot pri depresijah, zvečer poje testenine, beljakovinski obok pa zjutraj.
Vir: Klaus Oberbeil (2005) Z vitamini do zdravja. Prešernova družba.
