Katera hranila stres neusmiljeno odžira in povzroča nespečnost?

Preveč stresa celicam neusmiljeno odžira vitamine, elemente v sledeh in beljakovine.

Po večerji, bogati z vitamini in beljakovinami – gradniki za živčevje in srečo, se zjutraj zbudimo dobre volje. Če smo nato celo jutro izpostavljeni stresu, ko hitimo v službo, ko zvonijo telefoni in ko roki pritiskajo…, se zaloge hranil izpraznijo in že dopoldne se pojavi malodušje in obup.

Če nam primanjkuje varovalnih vitaminov A, C in E, prosti radikali oksidirajo občutljive maščobne kisline. Receptorji živčevja za hranila, hormone ali živčne peptide se zamašijo. Posledice so napetost, razdražljivost in raztresenost.

Iz utrujenosti – v nespečnost

Tako se razvije stalno prisotna utrujenost, ki tudi ponoči preprečuje, da bi se dobro naspali in spočili.

Izgradnja stresnega hormona kortizola podivja in ves čas živimo v nekakšnem kaosu. Le misli se stežka prebijajo od ene živčne celice do druge. Opisani procesi potekajo v našem telesu neodvisno od naše volje. Na to zavestno ne moremo vplivati. Lahko pa vplivamo na to, kaj vnašamo v telo s hrano.

Če se želijo malodušni ljudje s pomočjo vitaminov in drugih bioloških snovi sprostiti in osrečiti, morajo najprej pomiriti živčevje, nato pa ga napolniti s hormoni sreče.

Pomirimo živčevje

Najpomembnejše hranilo za živčevje je lecitin. Kaj bomo jedli, da ga bo naše telo tvorilo?

sončnična semena,
pšenične kalčke,
pivski kvas,
melaso,
rumenjake,
jetra (ekološko meso),
doma zmleto polnovredno zrnje in agrume.

Jedilnik za dobro voljo – pri depresijah:

5 manjših z beljakovinami polnih obrokov (tofu, jajca, ovčji in kozji sir, puran, piščanec), ki jim vsakič dodamo veliko vitamina C, da se v možganske in živčne celice načrpa dovolj psihičnih beljakovinskih surovin. Dodatek limoninega soka je še posebno pomemben po 35 letu starosti, ko se zmanjša količina solne kisline v želodčnem soku in zato slabo izrabljajo beljakovine. Za dobro voljo je pomemben tudi magnezij, ki ga veliko vsebuje temnozelena zelenjava in mangan, element v sledeh, ki je v polnozrnatih žitih, tofuju, oreških, semenih rumenjaku in zeleni zelenjavi.

Zajtrk:

rezina puste gnjati in pustega sira; skuta ali piščančja solata
sadna solata in sveže iztisnjen limonin sok

Za malico si privoščimo krepčilni napitek, ki nam zagotovi energijo:

Avokadov napitek: v mešalniku zmešajmo avokado, polovico jabolka, 5 žlic limoninega soka, pol pomaranče, mini ščepec soli.
Orehovo mleko: o,5 l mleka (lahko rastlinskega), rumenjak, 50 g orehov, žlica rozin , 3 žlice medu. Zmiksamo in popijemo Jajce mora biti popolnoma sveže. Napitka ne shranjujemo za kasneje.
Jagodni napitek: po 50 g malin, ribeza, jagod, grozdja, borovnic v mešalniku zmešamo z limoninim sokom in medom.

Glavni obrok:

tofu ali riba s špinačo in brokolijem, krompir, motovilec v solati

Večerja:

pri depresivnih motnjah ogljikove hidrate izpustimo in pojemo velik krožnik presne hrane s puranjim zrezkom, posuto z oreščki.

Večerja pri nespečnosti:

“sladkaj si čaj, če iščeš spanec” je kitajski pregovor, ki drži. Hitra razgradnja glukoze v sladkorju, medu ali testeninah nam pomaga zaspati. Seveda ne smemo pretiravati, žlička ali dve sta dovolj.
Vitamin B6, C in magnezij pa moramo vzeti že dopoldne, da pripravimo telo na nočno spalno presnovo.
Kdor težko zaspi, naj obratno kot pri depresijah, zvečer poje testenine, beljakovinski obok pa zjutraj.

Vir: Klaus Oberbeil (2005) Z vitamini do zdravja. Prešernova družba.