Ali veste, da ima telo notranjo uro, ki določa, kdaj počivamo, kdaj smo polni energije in kdaj posamezni organi delujejo s polno paro? Temu pravimo cirkadiani ritem – notranji časovni mehanizem, prisoten pri večini živih bitij, ki uravnava številne biološke in fiziološke procese v ciklih.
Ta ritem vpliva na spanec, prebavo, raven energije, apetit in celo na razpoloženje. Glavni “dirigent” tega sistema se nahaja v možganih. Naša notranja ura se najmočneje sinhronizira z naravno svetlobo, ki jo zaznavamo preko oči. Pa ste vedeli, da tej glavni uri pomagajo še številne periferne ure v drugih organih, kot so jetra, srce in črevesje?
Ko so vse te ure pravilno usklajene, se počutimo odlično. Ko pa zaradi stresa, pozne večerje, nočnega dela ali slabih navad pride do nesinhronizacije, to zelo hitro občutimo.
Biološka ura in hormoni
Naš cirkadiani ritem neposredno vpliva na hormonsko ravnovesje. Ko deluje pravilno, se hormoni izločajo ob pravem času in v ustreznih količinah. Ko je ritem porušen, pa se zelo hitro pojavijo neželeni simptomi.
Kortizol – hormon stresa
Kortizol je ključen za jutranji zagon, da lahko vstanemo in smo polni energije za aktivnosti v novem dnevu. Raven kortizola naravno naraste zjutraj, da aktivira presnovo in nas ohranja budne. Če pa se cirkadijski ritem poruši in kortizol naraste že ponoči, se pojavita nespečnost in povečana napetost.
Serotonin – hormon dobrega počutja
Serotonin vpliva na razpoloženje, motivacijo in apetit. Telo ga proizvaja predvsem podnevi, ob dovolj veliki izpostavljenosti sončni svetlobi. Zato se v sivih, oblačnih dneh pogosto počutimo nekoliko brezvoljne in hrepenimo po sladki in tolažilni hrani.
Insulin – hormon za uravnavanje glukoze
Insulin je bistven za presnovo sladkorja. Najvišji je običajno zjutraj in proti večeru upada. Pozni obroki ali neredni prehranski urniki lahko zmotijo ta ritem, kar vpliva na presnovo in prispeva k nalaganju maščobe.
Leptin – hormon sitosti
Leptin se zviša ponoči, da zmanjša apetit in telesu omogoči kakovosten počitek. Premalo spanja ali slab spanec znižata raven leptina, kar vodi v povečan apetit in hrepenenje po hrani naslednji dan.
Melatonin – hormon spanja
Ko se stemni, se začne sproščati melatonin, signal za telo, da je čas za počitek. Ko oči zaznajo manj svetlobe, možgani sprožijo njegovo nastajanje. Pravilna raven melatonina omogoča miren, naraven spanec.
Jet lag (časovni zamik zaradi potovanja v različnih časovnih pasih), izmensko delo, stres, pozna uporaba ekranov in neredni urniki lahko močno porušijo naravno tvorbo melatonina. V takšnih situacijah je lahko dodatek melatonina izjemno koristen pri ponovni vzpostavitvi uravnanega cirkadianega ritma.
Ne deluje kot uspavalno sredstvo in ne povzroča odvisnosti, temveč nežno podpira naravno biološko uro, da se lahko telo samo vrne v ravnotežje.
