Poletje se je zaključilo in že se vračamo k vsakodnevnim obveznostim in rutinam. Ta “vrnitev v resničnost” pogosto prinaša občutke strahu, tesnobe in stresa. V tem obdobju lahko spremembe v cirkadianih ritmih, prehranjevalnih navadah in obsegu obveznosti povečajo občutke nelagodja in tesnobe.
Kaj je stres? Stres je naravni telesni odziv na zahtevne situacije. Medtem ko so naši predniki doživljali stres zaradi dejanskih fizičnih groženj, kot so divje zveri, so danes vzroki stresa pogosto čustvene, finančne ali družbene narave.
Kako naše telo reagira na stres? Ko se soočimo z grožnjo, nadledvične žleze sproščajo hormone adrenalin in kortizol, ki pripravljajo telo na odziv. Ta reakcija vključuje zvišanje krvnega tlaka, hitrejše dihanje in povečanje srčnega utripa, medtem ko se glukoza sprošča v krvni obtok za takojšnjo energijo. Včasih, še v »divjini« je bila ta reakcija smiselna, saj je bilo treba pred grožnjo pobegniti ali se z njo spopasti (»boj ali beg«). Vendar pa lahko v sodobnem svetu, kjer nas ne obkrožajo divje zveri, neprestana obremenitev negativno vpliva na zdravje. Več o fazah telesnega odziva na stres lahko poslušate v našem podcastu na spodnji povezavi.
Kaj lahko naredimo? Ni stresor tisti, ki nam škoduje, temveč naš odziv nanj določa, kako se s stresom spopadamo in kako ta vpliva na nas. Čeprav viri stresa niso vedno življenjsko nevarni, lahko njihova stalna prisotnost privede do nezdravih vedenjskih vzorcev, ki negativno vplivajo na naše zdravje in kakovost življenja. Kratkoročni stres je lahko koristen. Ko postane dolgotrajen ali otežuje vsakodnevne naloge, pa je čas za ukrepanje. Čeprav ne moremo vedno vplivati na zunanje vzroke stresa, lahko nadzorujemo naš odziv nanje. Pri pravilnem obvladovanju stresa so nam lahko v veliko pomoč zdravilne rastline. V nadaljevanju predstavljamo mini vodnik o izbiri zdravilne rastline za določen tip stresa.
Pasijonka (Passiflora incarnata) Če se vaš stres kaže kot občutek strahu ali nemira, vam lahko pomaga pasijonka. Ta rastlina pomirja živčni sistem in zmanjšuje napetost. Flavonoidi iz pasijonke delujejo na receptorje v možganih in zagotavljajo pomirjujoč učinek brez povzročanja odvisnosti. Uporabniki pasijonko dobro prenašajo, zato je lahko vaš naravni zaveznik pri doseganju bolj uravnoteženega in sproščenega življenjskega sloga. Za razliko od baldrijana, pasijonka ni pomirjevalo, zato vas ne bo uspavala ali vplivala na delovno sposobnost.
Baldrijan (Valeriana officinalis) Kadar čutite, da vas stres žene k jezi, besu ali tesnobi, vam lahko pomaga baldrijan. Ta rastlina je znana po svojem hitrem delovanju in je še posebej uporabna pri nespečnosti, ki jo povzroča notranji nemir. Zaradi močnega pomirjevalnega učinka baldrijan ni priporočljiv pred vožnjo, najpogosteje pa ga priporočamo po prihodu domov z dela in seveda pred spanjem.
Glog (Crataegus oxycantha) Če stres povzroča pospešeno bitje srca ali občutek pritiska v prsih, je glog rastlina za vas. Pomaga zmanjšati palpitacije in uravnavati krvni tlak, kar prispeva k zdravju srca in ožilja. Njegove antioksidativne lastnosti so koristne za srce in ožilje, številne študije pa so potrdile njegovo učinkovitost pri zmanjševanju simptomov stresa, povezanih s srčnimi težavami.
Melisa (Melissa officinalis) Če čutite, da vaša nervoza vpliva na prebavni sistem, kar povzroča bolečine v želodcu, napihnjenost ali prebavne motnje, je melisa rastlina, ki bi jo morali preizkusiti. Ta rastlina ima pomirjujoč učinek na živčni in prebavni sistem ter zmanjšuje nervozo v prebavilih in izboljšuje razpoloženje. Študije so pokazale, da melisa lahko pomaga pri zmanjšanju simptomov razdražljivega črevesja, povezanih s stresom. Pri nespečnosti je manj učinkovita kot pasijonka in baldrijan, vendar je zelo varna za uporabo in nima omejitev glede dolžine uporabe.
Sibirski ginseng (Eleutherococcus senticosus) Sibirski ginseng spada med adaptogene rastline, ki pomagajo telesu, da se prilagodi fizičnim in psihičnim naporom. Adaptogeni so zelo »inteligentne« rastline, ki so zaradi življenja v ekstremnih in stresnih pogojih razvile svoje izjemne lastnosti. Sibirski ginseng je rastlina z dolgo zgodovino uporabe v tradicionalni kitajski in ruski medicini, zato ni presenetljivo, da ga pogosto imenujejo »kralj« adaptogenov. Eno od zgodnjih področij raziskav sibirskega ginsenga je bilo usmerjeno v olimpijske športnike. Adaptogeni so preprečili okužbe in pospešili okrevanje po akutnih okužbah pri športnikih ter izboljšali njihovo zmogljivost. Redno uživanje lahko izboljša sposobnost telesa, da se spopada s fizičnimi, čustvenimi in okoljskimi stresorji. Priporočljiv je za ljudi, ki se soočajo s fizično (bolezen, šport) ali duševno izčrpanostjo (t.i. izgorelost) ali imajo zahtevne službene in šolske obveznosti.
Rodiola (Rhodiola rosea) Rodiola je danes eden najbolj znanih adaptogenov, poznan po svoji sposobnosti, da poveča odpornost na stres. Izboljšuje razpoloženje, spomin in učenje, zaradi česar je priljubljena izbira med ljudmi, ki se ukvarjajo z intelektualnim delom ali se soočajo z visokimi ravnmi stresa. Zato ne preseneča, da so jo ruski astronavti in športniki množično uporabljali za izboljšanje “energije”.
Oves (Avena sativa) Če vas stres ohranja v stanju nemira in vam otežuje koncentracijo, lahko pomaga oves. Nadzemni deli te rastline zmanjšujejo raven adrenalina v telesu, kar lahko izboljša osredotočenost in koncentracijo. Odličen je za uživanje, ko opravljamo miselno zahtevne naloge in potrebujemo dodaten fokus. Ker se mnogi od nas še vedno prilagajajo vrnitvi z dopusta, bo ta majhen dodatek k zbranosti dobrodošel, saj so naše misli pogosto še vedno na morju. Prav tako lahko oves pomaga pri zmanjšanju želje po kajenju, kar je koristno za tiste, ki se soočajo z izzivi pri opuščanju slabih navad.
Vsaka od zdravilnih rastlin ima specifične lastnosti, ki lahko pomagajo v boju proti stresu, odvisno od tega, kako se ta kaže v vašem telesu. Če prepoznate svoje simptome in uporabite naravne pripravke, lahko na zdrav način obvladujete stres in izboljšate kakovost svojega življenja. Čeprav so zeliščni pripravki varni za večino ljudi, je vedno priporočljivo, da se pred njihovo uporabo posvetujete s strokovnjakom, še posebej, če jemljete druga zdravila ali imate specifična zdravstvena stanja.
Avtorica članka: Tamara Topalović, mag. farm.
